Turistično najbolj zaželena celina je še vedno Evropa, lani jo je obiskalo 713 milijonov turistov, vse bolj pa se vzpenjajo tudi druge celine. Med državami je na prvem mestu Francija, ki jo je lani obiskalo 87 milijonov turistov, sledijo ji Španija z 82 milijoni, ZDA s 77, Kitajska z 61 in Italija z 58 milijoni turistov. Razmah turizma, ki v svetovnem BDP-ju predstavlja dva odstotka, kar se mogoče ne sliši veliko, a njegov pomen se iz leta v leto povečuje, je očiten po vsem svetu. K temu so največ pripomogle boljša informiranost in cenejše prometne, predvsem letalske povezave.

Med posameznimi državami je največji skok v zadnjih letih doživela Kitajska, zaradi vse boljšega gospodarskega stanja potuje vse več Kitajcev, ki so postali že najštevilčnejši turisti. Lani so kitajski turisti opravili 143 milijonov mednarodnih obiskov, kar jih je uvrstilo na 1. mesto, sledili so Nemci z 92 milijoni obiskov in Britanci s 74,2 milijona turističnih obiskov.

Hrvaška zaznava upad
Za Slovence je glavni počitniški cilj že leta Hrvaška. A tudi tam letos opažajo upad rasti števila turistov in prenočitev. Hrvaški mediji so polni novic o občutno manjšem obisku, kar v Hrvaški turistični skupnosti zavračajo. Podatki za prvih šest mesecev kažejo na rast števila prenočitev, podatki sistema e-visitor pa kažejo, da je med 1. in 21. julijem Hrvaško obiskalo skoraj 97.000 gostov manj kot lani, število prenočitev pa je za 608.000 nižje kot v istem obdobju lani. Na letni ravni hrvaški turizem sicer ostaja v pozitivnih številkah, kažejo podatki. Hrvaško ministrstvo za turizem je napovedalo, da bodo statistične podatke v prihodnje objavljali le trikrat letno, po medijski gonji pa so si premislili in napovedali mesečno objavo. Kot poroča Index.hr, je skrb vzbujajoč julijski padec števila nemških gostov. Nemško tržišče je za Hrvaško ključno.

"Predvsem se pritožujejo v zasebnih nastanitvah, ki jih je na Hrvaškem veliko in so tudi bolj sezonskega značaja, kot so hoteli. V strukturi nastanitev na Hrvaškem hoteli predstavljajo 18 odstotkov, zasebne sobe pa več kot 50 odstotkov in tukaj opažajo največji upad rasti. Razlogi so lahko različni, ne gre le za splošne trende in dogajanje na drugih destinacijah, temveč kupci primerjajo, kaj dobijo za določen denar. In če je mogoče za 500 evrov na počitnice v Turčijo v hotel s petimi zvezdicami, bo verjetno šel vsaj poskusit. Če bo imel pozitivno izkušnjo, se bo tja tudi vrnil," dogajanje v naši vzhodni sosedi komentira redna profesorica Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Portorož – Turistica Univerze na Primorskem.
Ob tem dodaja, da so bile določene destinacije v prejšnjih letih zaradi varnostnih razlogov manj obiskane, na ta račun pa smo imeli na Hrvaškem in v Sloveniji velike rasti. "Drugi razlog, zakaj pride od padca, je enostaven dostop do rezervacij prek spleta. Če se na neki destinaciji cene nesorazmerno dvigujejo in gost potem ne dobi veliko za ta denar, gre raje drugam," povzame praktično razmišljanje posameznika.

Teroristični napadi so v preteklih letih opustošili tunizijski turizem, varnostne razmere so močno prizadele turški in egiptovski turizem, prebežniška kriza in gospodarska kriza sta pustili pečat v Grčiji. Veliko ljudi se je odločilo za dopust bližje domu, po možnosti brez letalskega prevoza. Zdaj pa so se turisti večinoma vrnili v Grčijo in Turčijo. "Še enkrat se je izkazalo, da imamo turisti "slab spomin", kar se tiče varnosti na določeni destinaciji. Ko turisti namreč ocenimo, da so se razmere varnostno stabilizirale na konkretni destinaciji, ko se nam povrne zadostno zaupanje v varnostni sistem države, potem se začnemo vračati na destinacije (Turčija, Tunizija, Egipt, Grčija), ki so jih je v preteklosti prizadele varnostne krize, pa naj bodo to teroristični napadi, kriminal, naravne nesreče ali ilegalne migracije, pravi izredni profesor na Fakulteti za turistične študije Portorož – Turistica Janez Mekinc, strokovnjak za varnost v turizmu. Ob tem dodaja, da velja poudariti tudi to, da turistični subjekti v takšnih krajih praviloma močno znižajo cene, kar dodatno privabi turiste. "Poleg Španije in Francije se tudi druge severnosredozemske države dobro spoprijemajo z izzivi ilegalnih migracij. Turizem kot gospodarska panoga raste tudi v Italiji, Portugalski, Hrvaški in ne nazadnje Sloveniji. Migracijske poti in tokovi gredo redko neposredno skozi pomembnejša turistična središča omenjenih držav in ne ogrožajo varnosti turistov. Drugačen problem so bili teroristični napadi v Franciji in Španiji, kjer pa so varnostni organi z ustreznimi ukrepi v kratkem času zagotovili, da se je povrnilo zaupanja v varnost destinacij."

K temu Maja Uran Maravić dodaja, da se je amplituda odhoda in potem vračanja turistov na takšne destinacije zelo skrajšala. "Stanje se zelo hitro spremeni, zelo hitro pade število turistov, potem pa se spet hitro dvigne. Glede na to, da se ti napadi zelo pogosto ponavljajo, je padec kratkotrajnejši in manjši kot pred leti. Recimo, ko je bila pri nas 12-dnevna vojna, smo imeli v tistem letu 50-odstotni padec in smo se pobirali deset let. Zdaj je čas okrevanja veliko hitrejši kot pred leti."

Kot pravi sogovornica, je več dejavnikov, na podlagi katerih se odločamo za destinacijo, od bližine poznavanja okolja, poznavanja ponudbe, kakovosti storitev, cene ... "Ko daš vse pluse pa minuse na tehtnico, se pač odločiš. In nismo več tako lojalni, kot smo bili, in sicer ravno zaradi tega, ker je ponudbe veliko," pove enega glavnih razlogov za spremembo priljubljenih destinacij.

Ob tem poudarja, da dejansko za posamezne destinacije za obiskovalce veljajo drugačna merila. "Recimo v Egiptu se nenehno kaj dogaja, pa je za turiste sprejemljivo, da so oboroženi vojaki pred hotelom in da ne moreš nikamor brez varovanja itd. Za nekoga je to sprejemljiv dopust, zame, ki imam majhnega otroka, pa je to preveč stresno." Po njenih beseda se v vsakem življenjskem obdobju odločamo za drugačen tip počitnic, odvisno od naših potreb. "Če je je zunaj 35 stopinj, si želimo ohladitev bodisi na morju bodisi v alpskem svetu. Mladi bodo seveda potovali vsepovsod, so veliko bolj fleksibilni, kot če imaš družino, ko je potovanje na drug konec sveta z letalom že cenovno večji strošek. Ko si starejši, pa imaš mogoče spet pomisleke zaradi možnih zdravstvenih zapletov. Vsak ima v svoji verigi vrednosti svoje dejavnike, ki so zanj pomembni. Nam je Hrvaška še vedno zanimiva, ker poznamo njihovo ponudbo zelo dobro, potem je tu geografska bližina in tudi cenovno je za nas vzdržna."

Vse več ljudi pa se odloča tudi za bolj nekonvencionalne in tudi eksotične kraje. Lani se je, recimo, število potovanj v Severno Afriko, kot poroča Guardian, povečalo za deset odstotkov, krepi se tudi obisk v podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu. "Vedno so se pojavljale nove destinacije, to pa se je s pojavom več informacij in večjo fizično dostopnostjo rezervacij, ko lahko prek Bookinga skorajda v vsaki vasi po svetu na preprost način urediš bivanje, še okrepilo. Recimo pred 15, 20 leti turistične agencije tega niso imele v ponudbi, ker je bil obseg takšnega turizma premajhen, da bi se z njim ukvarjale. Danes pa je ponudba izjemna in tako se odločamo tudi za kraje, za katere se prej ne bi, ker jih veliki operaterji niso ponujali," profesorica pojasni vzroke za razmah tovrstnih potovanj.

Kaj pomenijo podnebne spremembe za turizem?
Posledice podnebnih sprememb bomo v prihodnjih desetletjih čutili v celotnem potovalnem in turističnem sektorju, so pri OECD-ju, katerega države članice dosegajo 80 odstotkov svetovne trgovine in naložb, zapisali v lanski študiji o težnjah v turizmu.

Nevihte, poplave, cunamiji grozijo obalnim predelom, južnim območjem grozijo vročinski valovi, severnim pa krajša snežna sezona. Emil Juvan, predstavnik iste fakultete in iste Katedre za trajnostni razvoj destinacij kot zgoraj navedena strokovnjaka, opozarja na drug vidik posledic podnebnih sprememb. "Dokazano je, z uporabo empirično narekovanih scenarijev ogrevanja ozračja, da dvig povprečne temperature draži turistično ponudbo oziroma omejuje ekonomsko smiselnost naložb v infrastrukturo/doživetja, kar posledično vpliva na privlačnost in konkurenčnost destinacij. Destinacije, se sicer lahko prilagajajo z uporabo sodobnejše tehnologije (npr. sistemi zasneževanja), kar draži turistično ponudbo, to pa dviguje cene doživetij. Za trg, ki je cenovno izrazito občutljiv, je to zelo nevarno, saj destinaciji oži trg potencialnih obiskovalcev. Uporabljata se tudi infrastruktura in tehnologija, ki negativno vplivata na arhitekturno in bivanjsko privlačnost destinacij. Ponudniki namreč uvajajo infrastrukturo, ki ni primerna za visokogorska središča in omejuje tipične poletne oblike rabe naravnega prostora. Na primer, visokogorje je poleti tipično namenjeno pašnikom, ko pa tam postavimo poletno sankaško stezo, se živali ne morejo več nemoteno pasti."

Kot pravi, se ob tem pojavlja tudi vprašanje, kakšen bo vpliv na kakovost biodiverzitete, ki predstavlja enega glavnih atributov privlačnosti destinacij. Živalski in rastlinski svet sta osnovna vira za oblikovanje doživetij. "Selitev živali zaradi podnebnih sprememb lahko vpliva na strukturo živalstva oziroma spremembe v temperaturi/vlagi uničujejo rastlinstvo, te spremembe pa nimajo le negativnega vpliva na zimsko, ampak pa tudi poletno sezono. Privlačnost visokogorskega pohodništva ni odvisna le od višine hribov, gora in nastanitvene ponudbe, ampak tudi od flore in favne. Če se zaradi sprememb v podnebju živali preselijo oziroma “odmrejo” zanimive rastlinske vrste, potem takšen kraj ni zanimiv in privlačen za pohodništvo oziroma turizem."

Podnebne spremembe torej vplivajo na občutek “ugodja” med turisti, in predvideva se, da bodo sredozemski kraji že do leta 2030 občutno manj ugodne za letovanja v tipičnih poletnih mesecih, bodo pa pri dvigu ugodja (iz naslova podnebnih pogojev) pridobile južneje in severneje ležeče evropske države, še pravi Juvan.

Srbski in albanski medvedi vabijo v švicarsko smučarske središče
V nekaterih alpskih središčih se tako že intenzivno ukvarjajo z iskanjem rešitev, kako čim bolj nadomestiti oz. podpreti prihodke zimskega turizma, ki so zaradi manjših snežnih padavin bolj negotovi, s poletnim turizmom. V smučarskem središču Arosa na vzhodu Švice so se odločili za medvede, poroča Reuters. V zavetišče za medvede, tam so našli dom trije medvedi, med njimi zadnji srbski cirkuški medved Napa ter Meimo in Amelia, medveda, ki so ju rešili iz kleti albanskih restavracij, so vložili 6,5 milijona dolarjev. Zdaj prihajajo poleti v Aroso šolarji, družine in drugi obiskovalci. Direktor turizma v Arosi Pascal Jenny načrtuje, da bo letno medvede v park prišlo pogledat 50.000 obiskovalcev. To ni prvič, da Arosa išče novo pot za prihodnost. V 30. letih prejšnjega stoletja so se iz znanega zdravstvenega centra za tuberkulozne bolnike uspešno prelevili v zimsko središče. Švicarji so sicer glede prihodnosti turizma optimistični. "Poletja v gorah se lahko postavljajo kot alternativa mediteranskim regijam," so glede ene najbogatejših držav na svetu zapisali pri OECD-ju. Poletne prenočitve predstavljajo 60 odstotkov vseh prenočitev v Švici, a so med zimo in poletjem velika razhajanja glede prihodkov: poletni prihodki predstavljajo le 18 odstotkov, pravi Therese Lehmann s Centra za regionalni razvoj na Univerzi v Bernu.

Tudi pri nas se številke turističnega obiska v gorskih predelih povečujejo. Če vzamemo pod drobnogled planinske koče, za katere v večini skrbijo planinska društva, vse pa temelji na prostovoljni ravni, je tako, da jih veliko potrebuje prenovo, ki je društva finančno ne zmorejo, četudi se obisk iz leta v leto krepi. V strategiji turističnega razvoja Slovenije, tako ugotavlja dr. Uranova, sta med dejavnostmi na prostem izpostavljena pohodništvo in kolesarjenje. "Če na področju kolesarjenja stvari že nekako urejamo, tudi s pomočjo evropskih sredstev, čeprav seveda še ni vse urejeno, pa bi morali v pohodništvu še veliko stvari urediti. Če je to eden naših glavnih turističnih produktov, potem to ne bi smelo biti prepuščeno prostovoljstvu in obešeno na Planinsko zvezo Slovenije, ampak bi morala stvari finančno urediti država. Recimo urejanje pohodniških poti. Če destinacije s tem produktom služijo oz. gostinski ponudniki v destinacijah s tem produktom služijo, potem bi se za urejanje te infrastrukture moralo namenjati več sistemskih sredstev, ali od prirejanja posebnih iger na srečo ali od turistične takse. Turisti hodijo v naravo, in če ta narava ni pripravljena na obisk turistov, se uničuje. Ob tem pa je res, da v vseh teh naravnih lepotah enostavno nimamo dovolj sekundarne (gostinske ponudbe), da bi te destinacije kaj iztržile od bogate narave. V Triglavskem narodnem parku, recimo, nimamo vstopnine, stroške z vzdrževanjem pa imamo. Tako da tu je potreben premislek, kako bolje oplemeniti naravne danosti in kako narediti večji ekonomski izkupiček iz te ponudbe," še dodaja na koncu profesorica.