Obrambno ministrstvo je zapisalo, da nameravajo "plavajoči sistem pregrad" graditi "z nevojaškimi specifikacijami" in na način, ki bo omogočal "izvajanje misij pomorskih agencij pri obvladovanju begunske krize". Vrednost projekta ocenjujejo na pol milijona evrov, poroča grški portal Ekathimerini.

Sistem pregrad naj bi bil dolg 2,7 kilometra. Pregrade naj bi bile visoke 1,1 metra, nad gladino pa naj bi segale pol metra. Sistem naj bi bil opremljen tudi z utripajočimi lučmi, s katerimi bodo ovire vidne tudi ponoči.

Neimenovani predstavnik obrambnega ministrstva je za Reuters dejal, da nameravajo pregrade namestiti pred severno obalo Lezbosa, kjer je razdalja med Grčijo in Turčijo najmanjša. Kasneje bi lahko pregrade podaljšali do skupne dolžine med 13 in 15 kilometri.

Vlada želi najprej preveriti "učinkovitost" ograj

Grška vlada, katere premier Kiriakis Micotakis je že med kampanjo obljubljal zmanjšanje prihodov prebežnikov v državo, je v sredo objavila razpis za izvajalce projekta plavajočih ovir, s katerimi nameravajo preprečiti prihode prebežnikov.

Obrambno ministrstvo bo tri mesece iskalo izvajalce, niso pa še objavili datuma, kdaj naj bi ovire tudi dejansko začeli graditi. "Najprej hočemo videti, ali je to mogoče izvesti in ali lahko deluje," je za grško televizijo Skai dejal grški obrambni minister Nikos Panagiotopulos. "Če bodo pregrade delovale tako dobro kot tiste v Evrosu, potem bodo učinkovite," je dejal, pri čemer je imel v mislih betonsko ograjo z bodečo žico, ki jo je Grčija postavila ob meji s Turčijo na severu države leta 2012.

Tudi tiskovni predstavnik vlade Stelios Pecas pa je za televizijo ANT1 dejal, da morajo pregrade "najprej testirati in ugotoviti, ali lahko prinesejo rezultate, ki si jih želimo".

AI skrbi smrtonosnost, obalno stražo pa učinkovitost

Grške obrambna straža dvomi, da bodo plavajoče pregrade dosegle svoj namen. "Ne razumem, kako bi ovire lahko preprečile ljudem, da pridejo v Grčijo," je za DPA dejal neimenovani predstavnik grške obalne straže. "Obtičali bodo na morju in treba jih bo reševati v skladu s pomorskim pravom," je dodal.

Poleg učinkovitosti pa se vendarle pojavljajo tudi etični pomisleki. Amnesty International je namero Grčije označil za alarmantno in oblasti pozval, naj razjasnijo operativne podrobnosti in podajo zagotovila, da zaradi pregrad ne bo še več smrti na morju.

"Številni, ki skušajo doseči obale Grčije, so begunci," pa je poudaril tiskovni predstavnik UNHCR-ja v Atenah, Boris Češirkov, in Grčijo opozoril, naj spoštuje človekove pravice.

Evropska komisija: Ovire niso v nasprotju s pravom

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Adalbert Jahnz pa je opozoril, da ovire prosilcem za azil ne smejo onemogočiti vstopa v Grčijo – čeprav niso v nasprotju s pravom Evropske unije. Komisija sicer ni seznanjena s podrobnostmi grških načrtov ter bo v stiku z grškimi oblastmi.

Velika večina prebežnikov v Grčijo vstopi na otokih Ios, Samos in Lezbos. V lanskem letu je po podatkih Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) skoraj 80 odstotkov izmed skupno 59.725 prebežnikov Grčijo doseglo na obalah teh treh otokov, ki so najbližje Turčiji.

Na otokih v vzhodnem Egejskem morju naj bi bilo skoraj 42.000 prebežnikov. Na Lezbosu je v največjem centru Moria nameščenih več kot 19.000 ljudi, čeprav ima kapaciteto le za 2840.

Sistem deportacij še ne deluje

Zaradi pomanjkanja osebja vračanje prebežnikov v Turčijo ne deluje, čeprav so leta 2016 na ravni EU-ja sklenili dogovor o tem, je pa grško ministrstvo za migracije danes po poročanju BBC-ja sporočilo, da bodo zaposlenim naložili dodatne izmene za obdelavo okoli 100.000 prošenj za azil.