"Zveza Nato je načrtovala genocid nad suvereno državo, ki se je bojevala proti albanskemu terorizmu znotraj svojih meja," je Mikićeva, predstavnica srbske manjšine, ki na Kosovu predstavlja približno pet odstotkov prebivalstva, zapisala na svojem profilu na Facebooku.

"V kosovski vladi ni – ne glede na etnično pripadnost – prostora za posameznike, ki bi očrnili naše skupne evroatlantske vrednote," je dejal Haradinaj ob razrešitvi Mikićeve. Dodal je, da je njena izjava nesprejemljiva in predstavlja sovražni govor.

Mikićeva je razrešitev označila za nedemokratično: "Ta poteza vlade dokazuje raven demokracije na Kosovu in kako so v državnih institucijah zaželeni Srbi, ki razmišljajo s svojo glavo in govorijo resnico." Haradinaja je k razrešitvi Mikićeve pozvala poslanka Demokratične stranke Kosova (PDK) Ganimete Musliu, ki je dejala, da "Mikićeva ne more biti plačana iz naših davkov". "Dovolj smo tolerirali," je dodala.

Sorodna novica 20 let od napadov na ZRJ: "Humanitarna intervencija v luči geopolitične projekcije moči"

20 let od bombardiranja ZRJ-ja
V nedeljo je minilo 20 let od napadov na ZRJ. Natova letala so 78 dni bombardirala vojaške in nekatere civilne cilje, predvsem infrastrukturne. Natovo posredovanje je že takrat dvignilo veliko prahu in mnenja o tem, ali je bilo upravičeno, se krešejo še danes.

Nato je proti ZRJ-ju namreč prvič uporabil silo brez vnaprejšnje odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov, zato so številni opozarjali na nezakonitost te akcije. Nato je posredovanje upravičeval kot humanitarno intervencijo in trdil, da so razmere na Kosovu predstavljale tveganje za stabilnost na celotnem območju.

Bombardiranje je bilo končano, ko so vojaški odposlanci Beograda 9. junija podpisali vojaško-tehnični sporazum o umiku vojske ZRJ-ja s Kosova in nastavitvi mednarodnih mirovnih sil (Kfor).