Podporniki pobude Resnica o carigrajski so ostro nasprotovali pristopu k carigrajski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Pričakujejo, da bodo v dveh tednih, podpise bodo na okoli 1.500 mestih zbirali do 27. maja, zbrali več kot 400.000 podpisov.

Državljansko pobudo je sprožilo 31 združenj, med njimi so Glas staršev za otroke GROZD, Center za obnovo kulture, Združenje Vigilare, katoliška društva zdravnikov in prosvetnih delavcev, Hrvaško gibanje za življenje in družino, Združenje vdov hrvaških borcev v domovinski vojni in drugi. Glavni razlog za njihovo nasprotovanje konvenciji je, da naj bi nalagal tudi uveljavitev teorije spola v hrvaški zakonodaji. Že pred sprejetjem konvencije aprila letos in tudi po njem so po Hrvaški potekali protesti proti njenemu sprejetju.

Zagovorniki konvencije poudarjajo, da bo ratifikacija dokumenta omogočila standardizacijo postopkov pri preprečevanju in zaščiti žensk pred nasiljem in izboljšala obstoječi sistem boja proti nasilju nad ženskami in v družini, ki so ga označili kot slabega.

Ljudstvo odloča med drugim za manj poslancev
Skrajno desna opozicijska stranka Hrast pa z državljansko pobudo Ljudstvo odloča zbira podpise za referendumsko pobudo za spremembo volilne zakonodaje. Glasove podpore bo zbirala do 27. maja. Hrast je zapustil hrvaško vladno koalicijo zaradi sprejetja carigrajske konvencije, odločili so se za svojo referendumsko pobudo. Ključne spremembe so uvedba volitev treh poslancev z vsakega volilnega seznama na osnovi preferenčnih glasov namesto zdajšnjega enega, uvedba teritorialnega preoblikovanja volilnih enot v skladu z županijskimi mejami in uvedba elektronskega glasovanja, ki naj bi olajšalo predvsem udeležbo hrvaškim državljanom, ki živijo v drugih državah. Med predlogi so še znižanje poslancev z zdajšnjih 160 na največ 120 in posledično znižanje volilnega praga za vstop v sabor na štiri odstotke. Obenem bi proporcionalno znižali tudi število poslancev narodnih manjšin s sedanjih osem na šest, tem poslancem pa bi odvzeli pravico odločanja o oblikovanju vlade in državnem proračunu. Zadnja predloga glede pravic poslancev narodnih manjšin sta naletela na oster odziv, bilo je slišati tudi napovedi zahteve za oceno ustavnosti, če bo referendumska pobuda pridobila potrebno število podpisov.

Hrvaški premier Andrej Plenković je prejšnji teden izrazil prepričanje, da ni dobro posegati v pravice narodnih manjšin. Podpredsednik hrvaškega sabora in poslanec italijanske manjšine Furio Radin je ostro protestiral zaradi pobude, češ da gre za "ksenofobijo in upor proti vsem, ki ne zadovoljujejo nacionalnega standarda in so drugačni".

Koordinator pobude Zvonimir Troskot je ob začetku zbiranja podpisov dejal, da je njihov cilj pravičnejši volilni sistem, krepitev angažiranosti državljanov v politične procese in krepitev odgovornosti politikov do volivcev. Ob tem je napovedal, da bosta točno število in seznam lokacij, kjer bodo zbirali podpise, znana do sredine tedna, je še poročala spletna stran hrvaške radiotelevizije HRT.

Za uspeh vsake pobude je potrebnih najmanj deset odstotkov podpisov vseh volivcev ali nekaj manj kot 375.000 podpisov.