Po besedah tiskovne predstavnice armenske vlade Nazeli Bagdasarjan je do danes iz Gorskega Karabaha v Armenijo prispelo 100.417 ljudi, kar pomeni tako rekoč celotno prebivalstvo etničnih Armencev. Pred azerbajdžansko vojaško operacijo je v regiji živelo okoli 130.000 ljudi, med njimi 120.000 etničnih Armencev.

"Še en dan in tok bo presahnil," je dejal armenski minister za regionalno upravo in infrastrukturo Gnel Sanosjan in dodal, da bo oblastem potem preostal le še izziv, da poskrbijo za vse prišleke.

Armenija je medtem Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) zaprosila, naj ukaže Azerbajdžanu, da umakne vse svoje sile z območij, kjer živi civilno prebivalstvo, in zagotovi dostop Združenim narodom. Omenjeno sodišče je sicer februarja Azerbajdžanu naložilo, naj zagotovi prosto gibanje na območju t. i. koridorja Lačin, ki vodi v regijo in iz nje.

Armenija, ki obtožuje Azerbajdžan etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu, je ICJ v četrtek zaprosila, naj znova potrdi svoj februarski poziv, Azerbajdžanu pa ob tem ukaže, naj se vzdrži vseh dejanj, ki bi neposredno ali posredno vplivala na nadaljnji množični beg etničnih Armencev iz pokrajine.

Misija ZN-a prvič po 30 letih v Gorski Karabah

Združeni narodi so medtem sporočili, da bodo v Gorski Karabah prvič po 30 letih poslali humanitarno misijo. "Azerbajdžanska vlada in ZN sta se dogovorila o misiji v regiji," je dejal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Stephane Dujarric.

Pojasnil je, da ZN zaradi "zelo zapletenih in občutljivih geopolitičnih razmer" približno 30 let ni imel dostopa do območja. "Zato je zelo pomembno, da bomo lahko prišli tja," je poudaril in dodal, da bo misija z več kot desetimi člani tja priletela iz Azerbajdžana, in sicer ta konec tedna.

Misija bo ocenila potrebe ljudi, ki so ostali v Gorskem Karabahu, kot tudi tistih, ki so na poti v Armenijo. Po besedah Dujarrica bodo pozorni tudi na spoštovanje mednarodnega prava, zlasti dela, ki se nanaša na človekove pravice.