Kot poroča Guardian, je laburistka Diane Abbott pozvala premierko Mayevo, naj ravna enako, kot je Združeno kraljestvo v primeru Garyja McKinnona leta 2012. McKinnona, ki je leta 2002 vdrl v računalnike Pentagona in Nase, London ni izročil ZDA zaradi resne bolezni, saj bi lahko poskušal storiti samomor.

Sicer pa je četrtkova bliskovita aretacija ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu je odprla pandorino skrinjico in vprašanja, ki so bila dolgih sedem let, kolikor jih je preživel na veleposlaništvu, v zraku.

Glavno vprašanje je predvsem, kaj se bo zgodilo s snovalcem spletne platforme WikiLeaks, ki je objavila več tisoč zaupnih depeš ameriških diplomatov zunanjega ministrstva in Pentagona leta 2010.

Senatorji privlekli na dan afero "Russiagate"

"Assange je zdaj naša last in iz njega lahko izvlečemo dejstva in resnico," je bil prvi odziv demokratskega senatorja Joeja Manchina na ameriški televiziji CNN. Demokrati in republikanci, ki nasprotujejo Trumpu, so v petek hitro privlekli na dan besedo russiagate (po slovitem Watergatu, ki je odnesel ameriškega predsednika Richarda Nixona, le da vpletajo besedo Rusija in domnevno vpletanje Rusije v ameriške volitve).

Demokrat Mark Warner iz Virginije, ki je član senatnega odbora za obveščevalne zadeve, meni, da je Assange "neposredno povezan z Rusijo in njenimi prizadevanji, da spodkoplje Zahod" in mora biti za to "kaznovan".

Trump o aretaciji: 'To ni moja zadeva'

Vse oči so seveda uprte v ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je med volilno kampanjo leta 2016 WikiLeaks označil za "zaklad" in celo dejal: "Rad imam WikiLeaks". Ob četrtkovi aretaciji pa je bil odziv prvega moža ZDA mlačen: "It's not my thing" ali "to ni moja zadeva", je dejal Trump.

Kot kaže, je epilog z Assangeem predvsem v interesu demokratov, saj je WikiLeaks izbruhnil pod predsedovanjem demokratičnega predsednika Baracka Obame, pod katerim so tudi vodili preiskavo, zunanja ministrica pa je bila takrat Hillary Clinton. Ta ista Hillary Clinton, ki je leta 2016 izgubila predsedniški boj s Trumpom zaradi domnevnega vdora ruskih hekerjev v njen elektronski račun, objavljeni podatki pa naj bi vplivali na razplet volitev.

Hillary Clinton: Počakala in videla bom, kaj se bo zgodilo

Ko so na Fox newsu, kjer so gostili Hillary Clinton in njenega moža Billa, Clintonovo vprašali, kaj meni o aretaciji Juliana Assangea, jim je odgovorila (glej videoposnetek zgoraj): "Iz obtožnice je razvidno, da ne gre za kaznovanje novinarstva, ampak za pomoč pri vdoru v vojaški računalnik, z namenom odtujitve informacij ameriške vlade. Počakala in videla bom, kaj se bo zgodilo z obtožnico ... Izognil se je priprtju v Združenem kraljestvu, na Švedskem so obtožnico proti njemu ovrgli ... a bistvo vsega je, da mora odgovarjati za svoja dejanja. Je pa nekoliko ironično, da bo edini tujec, ki ga bo ta administracija pozdravila v ZDA," kar je izzvalo buren smeh zbranega občinstva. Hillary je imela namreč v mislih predsednika Trumpa in njegovo politiko izseljevanja priseljencev v ZDA ter gradnje zidu na meji z Mehiko.

Obama pomilostil Chelsea Manning

Avstralec Julian Assange je bil zaradi objave več tisoč zaupnih depeš ameriških diplomatov zunanjega ministrstva in Pentagona leta 2010 v ZDA obtožen zarote z ameriško
žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom (v vmesnem obdobju je spremenil spol). Po sedmih letih zaporne kazni je bila Chelsea Manning leta 2017 spuščena na prostost, tik pred iztekom svojega mandata jo je pomilostil

Barack Obama. Zaradi izročitve zaupnih dokumentov je bila sicer obsojena na 35 let zaporne kazni.

Assangeu grozi do pet let zapora in nove obtožbe

Obtožnica Assangea v ZDA bremeni, da je Chelsea Manning pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, za kar mu grozi pet let zapora, je v četrtek po aretaciji sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo. A kot kaže, lahko sledijo nove tožbe.

Glavni tožilec v Obamovi administraciji Eric Holder takrat sicer sploh ni hotel vložiti obtožnice proti Assangeu, saj je imel pomisleke, da bi bil primer tožbe nekoga, ki zgolj objavi informacije, lahko precedens.

ZDA: obtožnica vložena v tajnosti

A velika porota v Alexandriji v ameriški zvezni državi Virginiji je nadaljevala preiskavo proti Avstralcu in napovedala nove tožbe. Proti Assangeu je bila tako marca lani na sodišči v Virginiji v tajnosti vložena obtožnica. Dokumenti so bili razkriti po naključju.

Assangea ščiti 1. amandma ameriške ustave

Glede na to, da so Assangea obtožili vdora v sistem in ne objave zaupnih podatkov, so se ameriški tožilci izognili neposrednim obtožbam, da poskušajo zamajati svobodo govora, s čimer bi kršili prvi amandma ameriške ustave.

V obtožbi mu očitajo zarotništvo, "da je imel dostop v računalnik brez avtorizacije", da bi pridobil zaupne informacije, katerih objave bi lahko bile "škodljive za ZDA in bi jih lahko izrabile druge države". Ameriška ustava namreč ščiti objavo nezakonito pridobljenih dokumentov, ne pa tudi samega načina, kako so bili dokumenti

pridobljeni.

Že v petek so Assangea privedli na pristojno westminstrsko sodišče, kjer so odločili, da je kriv, saj se leta 2012 ni predal oblastem. Zdaj pa je vprašanje, ali ga bo London predal ZDA oziroma Švedski.

Assange prizadet in razočaran nad Ekvadorjem

Assangeev švedski odvetnik Per Samuelsson meni, da bi bilo nesprejemljivo, da Združeno kraljestvo Assangea preda ZDA. "Vidim pa jasne znake, ki kažejo, da ga želijo Američani obsoditi ali pa so ga že obsodili," je dejal za švedsko televizijo SVT. "Cilj vsega, kar smo počeli, je bilo preprečiti ta scenarij. Mislim, da je zelo prizadet in razočaran nad Ekvadorjem, ki ga je pustil na cedilu," je še povedal.

Poleg tega pa bi se lahko kaj zgodilo, da bi Assangeu sodili tudi na Švedskem, kjer so leta 2017 proti njemu sicer ovrgli obtožbo o posilstvu, odvetnica domnevne žrtve pa je v petek že napovedala odprtje primera.

Jeremy Corbyn: Izročitvi bi morala nasprotovati britanska vlada

Avstralija, katere državljan je Assange, je sporočila, da bo zahtevala konzularni dostop do Assangea. Ob tem je avstralska zunanja ministrica Marise Payne izrazila prepričanje, da bo Assange v Združenem kraljestvu deležen pravične obravnave.

Britanska premierka Theresa May je "zadovoljna" z njegovo aretacijo, ki je "dokaz, da nihče v Združenem kraljestvu ni nad zakonom". Vodja opozicije Jeremy Corby pa je tvitnil, da bi morala izročitvi Assangea "nasprotovati britanska vlada".

Ekvador Assangeu odvzel državljanstvo

WikiLeaks je že dalj časa opozarjal, da namerava ekvadorsko veleposlaništvo "izgnati" Assangea. Ekvadorsko veleposlaništvo trdi, da je Assange večkrat kršil pravila azila. Ekvador mu je tudi odvzel državljanstvo in ga obtožil, da je skušal destabilizirati ekvadorsko vlado.

Nekdanji ekvadorski predsednik Rafael Correa, ki je Assangeu "ponudil zatočišče" na veleposlaništvu, ima sam od leta 2017 azil v Belgiji. Prek Twitterja je zdajšnjemu predsedniku Leninu Morenu pripisal krivdo za aretacijo Assangea in ga označil "za največjega izdajalca v latinskoameriški zgodovini".

Ekvador je Assangeu odobril azil pod prejšnjim predsednikom Correo, azilu pa ni bil naklonjen zdajšnji predsednik Moreno. WikiLeaks je namreč februarja objavil dokumente podjetja INA, ki Morena povezujejo s korupcijskim škandalom med kitajskim podjetjem Sinohydro, ki je v Ekvadorju postavilo hidroelektrarno, in ekvadorsko vlado. INA Investment Corp. je podjetje v davčni oazi, ki ga je ustanovil Morenov brat.