"Že tako huda humanitarna kriza se je v državi v zadnjem letu le še poslabšala," je dejal ob začetku donatorske konference generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres. Več kot polovica zbranega denarja bo namenjena za pomoč v obliki hrane, denarne donacije pa so potrebne tudi za pitno vodo, zdravila in pomoč pri poljedelstvu.

Guterres je ob tem dejal, da je Združenim narodom uspelo doseči pomembna skladišča žita na območju, ki ga nadzoruje jemenska vlada. V njih naj bi bilo dovolj prostora za skladiščenje živil, ki bi zadoščala za potrebe 3,7 milijona ljudi za mesec dni.

10 milijonom grozi lakota

V zadnjem letu se je število državljanov Jemna, ki potrebujejo pomoč, povečalo za dva milijona, na skupno 24 milijonov. Skoraj deset milijonov ljudi pa je le korak od lakote, je opozoril generalni sekretar ZN-a, ki je dejal: "Tu smo, da se odzovemo na krizo pogubnih razsežnosti."

Tako kot lani so arabske države, ki se v Jemnu bojujejo proti hutijevskim upornikom, tudi letos v Ženevi obljubile zajetna sredstva. Savdska Arabija in Združeni arabski emirati so napovedali donacijo po 500 milijonov dolarjev, Kuvajt pa 150 milijonov dolarjev.

Donacijo je obljubila tudi Evropska unija, in sicer 161,5 milijona evrov. EU je od leta 2015 Jemnu namenil skupno 710 milijonov evrov.

ZN so na lanski donatorski konferenci prosili za tri milijarde dolarjev pomoči in prejeli okoli 83 odstotkov zastavljenega zneska.

Zaostritev razmer leta 2014

Vojna v Jemnu se je zaostrila leta 2014, ko so hutijevski uporniki zasedli večje dele države. Kmalu zatem se je režimskim silam pridružila koalicija pod vodstvom Savdske Arabije. V napadih koalicije je umrlo najmanj 4.600 civilistov od skupno 7.000 potrjenih civilnih žrtev.

Pogajanja med sprtima stranema pod okriljem ZN-a so lani privedla do dogovora o premirju na območju strateško pomembnega pristanišča Hodajda. Čeprav so se takrat dogovorili tudi o umiku sil, se je tu zataknilo. Obe strani pa se med seboj obtožujeta, da kršita dogovor.