Kickl je vodenje FPÖ-ja prevzel pred tremi leti. Foto: Reuters
Kickl je vodenje FPÖ-ja prevzel pred tremi leti. Foto: Reuters

Začasni končni uradni izidi so potrdili projekcije po zaprtju volišč in zmago za FPÖ, ki je prejel 29,2 odstotka glasov. Gre za njihovo prvo zmago na parlamentarnih volitvah in obenem najboljši rezultat doslej. Svojo podporo so glede na izid izpred petih let okrepili za kar 13 odstotnih točk, prav tako največ doslej.

Pred tem so svobodnjaki najboljši izid dosegli na parlamentarnih volitvah leta 1999, ko so pod vodstvom Jörga Haiderja osvojili nekaj manj kot 27 odstotkov. So pa zmagali že na letošnjih evropskih volitvah, dobili so več kot četrtino glasov.

"Odprli smo vrata novi dobi," je med proslavljanjem zmage podpornikom dejal vodja Kickl in napovedal, da bodo zdaj skupaj pisali novo poglavje avstrijske zgodovine. "Jutri bo modri ponedeljek in lotili se bomo spreminjanja teh 29 odstotkov v politično realnost v tej državi," je dejal v nedeljo in se navezal na modro barvo svoje stranke.

Svobodnjaki bodo v novem sklicu 183-članskega nacionalnega zbora imeli 56 sedežev, 25 več kot doslej.

Kljub zmagi bo Kickl težko postal novi kancler, saj sodelovanje s 55-letnim politikom zavračajo vse druge stranke. Čeprav je trenutno vladajoča ljudska stranka (ÖVP) edina dopustila možnost koalicije s svobodnjaki, pa je kancler Karl Nehammer izključil možnost sodelovanja s Kicklom, ki ga je med predvolilno kampanjo predstavljal kot strupeno grožnjo. Kickl je vseeno izrazil upanje, da se bodo pri tem vprašanju še zgodili premiki.

Nehamer še naprej zavrača sodelovanje s Kicklom. Foto: Reuters
Nehamer še naprej zavrača sodelovanje s Kicklom. Foto: Reuters

Kot je za Reuters povedal avstrijski politični analitik Thomas Hofer, je prav nenehno označevanje Kickla za grožnjo in zavračanje sodelovanja z njim okrepilo njegovo podobo borca proti sistemu, ki ne prinaša uspehov. "Jasno je, da Herbert Kickl to vidi kot potrditev svojega protisistemskega narativa, svojega narativa proti establišmentu," je pojasnil.

Svobodnjaki so volivce pritegnili s svojimi obljubami o omejevanju pravice do azila in boju proti nezakonitim migracijam, medtem ko priljubljenost Kickla ni toliko izrazita. Glede na javnomnenjsko anketo Foresight je namreč samo dva odstotka volivcev FPÖ-ja dejalo, da so za stranko glasovali zaradi Kickla, kar je najmanj od vseh voditeljev strank.

Koroška Slovenka v parlamentu

Doslej vladajoča ljudska stranka je osvojila 26,5 odstotka glasov in zabeležila rekorden padec za skoraj 11 odstotnih točk, v parlamentu pa bo poslej imela 52 sedežev. Na tretjem mestu so socialdemokrati (SPÖ), ki z 21 odstotki ohranjajo tako rekoč enak rezultat in bodo z 41 poslanci imeli enega več kot doslej.

Liberalni Neos je s skoraj devetimi odstotki prehitel Zelene, ki so pristali pri osmih odstotkih in svoj prehodni rezultat poslabšali za skoraj šest odstotnih točk. Neos bo imel v novem sklicu parlamenta 18 poslancev, Zeleni pa 16.

S 4,6 odstotka so svoj izid prepolovili tudi na Koroškem, kjer je tamkajšnji nosilki njihove liste, koroški Slovenki Olgi Voglauer, kljub temu uspelo ohraniti sedež v parlamentu.

Od manjših strank ni preboj v zvezni parlament uspel nobeni – pred njegovimi vrati so ostale tako Pivska stranka, komunistična stranka (KPÖ), leva lista Nihče od njih kot Lista Madeleine Petrovic.

Volilna udeležba je bila 75-odstotna.

Sestavljanje vlade bi se lahko zavleklo

Predsednik države Alexander Van der Bellen, ki v skladu z ustavo imenuje kanclerja in člane vlade, je v nedeljo zvečer izpostavil, da za oblikovanje vlade veljajo jasna demokratična pravila igre, ki temeljijo na avstrijski ustavi. Ker nobena od strank ni dobila absolutne večine glasov, se je po njegovih besedah zdaj treba približati drug drugemu, se pogovarjati in pogajati, da bi našli dober kompromis.

Ob tem je namignil, da bi lahko proces sestavljanja trajal celo dlje od dveh do treh mesecev, kot so običajno vajeni Avstrijci.

V nagovoru državljanom je Van der Bellen še napovedal, da bo pri oblikovanju vlade zagotovil spoštovanje temeljev liberalne demokracije, kot so pravna država, delitev oblasti, človekove pravice in pravice manjšin, neodvisni mediji in članstvo v EU-ju.

"Ne glede na sestavo prihodnje zvezne vlade pa mora biti njen osrednji cilj, da nam vsem zagotovi dobro prihodnost," je dejal.

Avstrijski analitiki najpogosteje omenjajo možnost koalicije med ÖVP in FPÖ, pa tudi prve tristrankarske koalicije v zgodovini Avstrije, v kateri bi bili ÖVP, SPÖ in še Neos ali Zeleni.

Zgodovinski obrat Avstrije v skrajno desno