"Obravnava reforme je prinesla 175 ur razprav, ki so omogočile njeno obogatitev. Obveljati mora do konca leta, vendar moramo počakati na odločitev ustavnega sodišča," je v pogovoru za francoski televiziji TF1 in France 2 dejal Macron.

Sporno reformo, s katero se upokojitvena starost z 62 zvišuje na 64 let, obenem pa se podaljšuje čas vplačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno, je francoska vlada sprejela prejšnji četrtek z ustavnimi pooblastili in mimo parlamenta. Pred tem jo je potrdil tudi zgornji dom parlamenta – senat, zdaj pa jo mora potrditi še ustavno sodišče.

"Dlje ko bomo čakali, bolj se bo primanjkljaj (v pokojninski blagajni) povečeval. Sprejemanje te reforme me nikakor ne osrečuje, vendar je nujno, čeprav bi jo raje opustil," je dejal Macron in dodal, da je kot posledico uvedbe sporne pokojninske reforme, ki je v Franciji sprožila razburjenje in množične proteste, pripravljen sprejeti tudi nepriljubljenost.

"Če se lahko odločim med kratkoročnimi javnomnenjskimi raziskavami in dolgoročnim splošnim interesom države, izberem splošni interes države," je dejal francoski predsednik, hkrati pa priznal, da je razočaran, ker mu ni uspelo prepričati javnosti.

Javnomnenjska raziskava, objavljena v nedeljo, je pokazala, da je Macronova priljubljenost ocenjena na zgolj 28 odstotkov, kar je najnižja raven po vrhuncu protivladnega protestnega gibanja rumenih jopičev v letih 2018 in 2019.

Macron je medtem zavrnil tudi pozive opozicije, naj odstavi predsednico vlade Elisabeth Borne zaradi ravnanja pri sprejemanju pokojninske reforme, in dejal, da ji še vedno popolnoma zaupa pri vodenju vladne ekipe.

V današnjem intervjuju je obsodil tudi nasilje med protesti. "Ko določene skupine uporabljajo skrajno nasilje in napadajo izvoljene predstavnike republike, to ni več republika," je dejal. Dodal je, da je treba prisluhniti državljanom in se na njihovo jezo ustrezno odzvati.

Že v torek zvečer je dejal, da je treba pomiriti jezo Francozov po spornem sprejetju zakona in ljudem prisluhniti, hkrati pa je po poročanju francoskih medijev opozoril, da množica, ne glede na njeno obliko, nima legitimnosti v primerjavi z ljudmi, ki se izražajo prek svojih izvoljenih predstavnikov.

Več aretiranih na protestih

Na Macronov intervju so se že odzvali predstavniki sindikatov, ki so do predsednika pričakovano kritični. Obtožili so ga, da zavaja in laže ter da se do javnosti in sindikatov obnaša pokroviteljsko in arogantno, ob tem pa pozvali ljudi k množični udeležbi na vnovičnih protestnih shodih, ki jih bodo organizirali v četrtek.

Nacionalne železnice SNCF ocenjujejo, da bo promet danes stabilen, pričakujejo pa, da bodo v četrtek "večje motnje". Potnikom priporočajo, naj odpovedo ali prestavijo načrtovana potovanja.

V več francoskih mestih so v torek potekali novi protesti proti pokojninski reformi. Shod v glavnem mestu, ki so ga v torek na Trgu republike organizirali sindikati, se je v večernih urah sprevrgel v spopad s policijo – protestniki so obmetavali policiste z različnimi predmeti, policija pa je uporabila solzivec. Uprava policije v Parizu je sporočila, da so na vrhuncu shoda našteli približno 3500 ljudi, izvedli so tudi 46 aretacij.

Večji protesti so po poročanju časnika Le Parisien poleg Pariza potekali tudi v Lillu, Grenoblu, Rennesu, Nantesu in Le Mansu. Doslej je bilo med nasilnimi demonstracijami po vsej Franciji skupno aretiranih več kot 300 ljudi.

Notranji minister Gerald Darmanin je po poročanju Le Parisiena napovedal, da bo v četrtek vpoklicanih približno 12.000 policistov, od tega 5000 samo v Parizu. Obsodil je porast nasilja med protesti in dejal, da to "ni povezano s pokojninsko reformo".

Stavke in nemiri se nadaljujejo tudi danes, predvsem v Parizu pa je čutiti nezadovoljstvo, ker še vedno stavkajo številne komunalne službe, zaradi česar se na ulicah glavnega mesta nabirajo kupi smeti, na nekaterih bencinskih črpalkah pa je zaradi zapor več rafinerij zmanjkalo goriva.

Napetosti po vsej državi so v teh dneh po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sprožile tudi vprašanje, ali bo Francija lahko gostila britanskega kralja Karla III., ki naj bi v nedeljo prispel v Pariz na prvi državniški obisk v tujini v času svojega vladanja.