Priprave na označevanje meje s Srbijo so se začele na poziv kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, in sicer s pripravo faktografskih dokumentov in oblikovanjem strategije, je dejal predsednik vladne komisije za demarkacijo meje Shpejtim Bulliqi. Dodal je, da so se v določenih obdobjih meje ponekod spremenile, kar je po njegovem mnenju treba zajeti v dokumentaciji, srbska radiotelevizija RTS navaja prištinske medije.

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je že opozoril, da Priština demarkacije meje ne more izvesti enostransko, tako kot je razglasila samostojnost. "Ne bo nikakršnih korakov v tej smeri, dokler se ne doseže dogovor," je na novinarski konferenci dejal prvi podpredsednik srbske vlade. Pojasnil je, da so se večkrat zavzeli za kompromis, ampak da se mora druga stran odločiti, kaj si želi.

Po poročanju prištinskih medijev bosta kosovski predsednik Hashim Thaci in njegov srbski kolega Aleksandar Vučić o spremembi meje predvidoma spregovorila na prihodnjem srečanju v Bruslju. Medtem ko Thaci uporablja izraz "popravki meje", Vučić govori o "razmejitvi" z Albanci.

Vprašanje večinsko albanskih občin na jugu Srbije
V okviru popravkov meje bi večinsko albanske občine na jugu Srbije – Preševo, Bujanovac in Medvedja – priključili Kosovu. To po Thacijevih besedah pomeni, da ne bo prišlo do delitve Kosova niti avtonomije za Srbe na Kosovu. Vučić sicer ni pojasnil svoje razmejitve, a naj bi šlo za menjavo večinsko albanskih območij na jugu Srbije za večinsko srbski sever Kosova.

V zadnjem času nekateri srbski in kosovski politiki vse pogosteje govorijo o rešitvi, po kateri bi si državi izmenjali omenjena območja. Na pogajanjih o normalizaciji odnosov med državama, ki pod okriljem Evropske unije potekajo od leta 2011, to uradno ni bila nikoli tema pogovorov.

Pravoslavni kleriki proti razmejitvi
Na Kosovu delitvi države nasprotujejo tako vladne stranke kot opozicija, v Srbiji pa je največji kritik te ideje Srbska pravoslavna cerkev. Več kot sto srbskih duhovnikov iz 20 samostanov na območju Kosova je vložilo pritožbo, v kateri so izpostavili, da pozivi k razmejitvi postavljajo v nevarnost vso srbsko skupnost. "Kosovo je s svojimi 1.500 srbskimi pravoslavnimi krščanskimi samostani, cerkvami, bogastvi in spomeniki srbske kulture, neodtujljiv del Srbije," so zapisali po poročanju Balkan Insighta.