Blinken je opozoril, da bodo ZDA odgovorile na vsako rusko grožnjo glede Ukrajine. Diplomata sta potrdila, da se bo dialog nadaljeval.

Po besedah Lavrova se je Washington strinjal, da bo Moskvi prihodnji teden zagotovil pisni odgovor na njene varnostne zahteve. "Na koncu smo dosegli dogovor, da bomo prihodnji teden prejeli pisne odgovore na vse naše predloge," je dejal Lavrov in dodal, da se bodo potem pogovori o ruskih varnostnih zahtevah na ravni zunanjih ministrov nadaljevali. Pri tem je izrazil upanje, da se bodo čustva glede Ukrajine umirila, in ponovil, da Rusija ni nikdar grozila ukrajinskemu ljudstvu, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Lavrov je Zahod tudi pozval h končanju "protiruske histerije" v povezavi z ukrajinskim sporom. Rusija nikogar ne ogroža in ne napada nobene države, je dejal na novinarski konferenci po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Tudi Blinken je na ločeni novinarski konferenci potrdil, da bo Washington prihodnji teden z Rusijo v pisni obliki "delil pomisleke in ideje", pri čemer pa jih ni opisal kot neposreden odgovor na ruske zahteve, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izrazil je upanje za nadaljevanje diplomatskih prizadevanj glede ukrajinske krize. "Danes nismo pričakovali večjih prebojev, vendar verjamem, da smo zdaj na jasni poti z vidika razumevanja pomislekov in stališč drug drugega," je dejal Blinken, ki je skoraj dvourne pogovore z Lavrovom opisal kot "odprte in vsebinske", pri čemer ni šlo za "pogajanja, ampak iskreno izmenjavo pomislekov in idej".

Baltske države v Ukrajino pošiljajo ameriške rakete

Članice zveze Nato – Litva, Latvija in Estonija – so danes sporočile, da bodo Ukrajini poslale protitankovske in protiletalske rakete, ki bodo tej državi omogočile obrambo "v primeru morebitne ruske agresije". Pomoč v orožju Ukrajini pripravlja tudi Češka. "Glede na povečanje vojaškega pritiska Rusije v Ukrajini in okoli nje so se baltske države odločile, da bodo odgovorile na ukrajinske potrebe in zagotovile dodatno pomoč v povezavi z obrambo," so zapisale v izjavi. "Ta pomoč bo dodatno okrepila zmožnost Ukrajine za obrambo svojega ozemlja in prebivalstva v primeru morebitne ruske agresije."

Estonija bo zagotovila protitankovske rakete javelin, Latvija in Litva pa protiletalske rakete stinger. "Iskreno upamo, da Ukrajini ne bo treba uporabiti tega orožja," je dejal litovski obrambni minister Arvydas Anusauskas in v imenu baltskih držav Rusijo pozval, naj ustavi "svoje agresivno in neodgovorno vedenje".

Nato, Bolgarija in Romunija zavrnili poziv Rusov, naj se Nato umakne iz teh držav

Še pred pogovori med ruskim in ameriškim zunanjim ministrom v Ženevi je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da Rusija zahteva umik vojaških sil, orožja in opreme iz držav, ki pred letom 1997 niso bile članice Nata, kar vključuje tudi Romunijo in Bolgarijo. Romunija in Bolgarija sta rusko zahtevo zavrnili. Romunija jo je označila kot nesprejemljivo. "Takšna zahteva ne more biti del pogajanj," je v sporočilu za javnost zapisalo romunsko zunanje ministrstvo. Bukarešta je sporočila, da je navzočnost Nata v zavezniških državah "izključno obrambni odziv na vse agresivnejše vedenje Rusije v vzhodni bližini kljub poskusom Nata, da bi se vzpostavil konstruktiven dialog". Romunija, ki na svojem ozemlju že gosti približno 1000 ameriških vojakov, je v četrtek sporočila, da je pripravljena sprejeti še dodatne vojake, med drugim francoske.

Ruske zahteve so zavrnili tudi v Sofiji. Bolgarski premier Kiril Petkov je danes v parlamentu dejal, da je Bolgarija suverena država in da se je kot taka že zdavnaj odločila za članstvo v Natu. "O tem, kako organizirati obrambo naše države, odločamo sami in v sodelovanju z našimi partnerji," je dodal. "Rusijo pozivamo, naj vztraja pri konstruktivnem dialogu in prispeva k zmanjšanju napetosti, si prizadeva za varno Evropo, kjer ima prednost pravo in se spoštujejo vse mednarodne obveznosti," je še dejal Petkov v svojem nastopu v parlamentu. K temu je po objavi ruskih zahtev glede umika Natovih enot iz Bolgarije pozvala opozicijska desnosredinska stranka GERB. Opozicija je tudi pozvala k zasedanju sveta za nacionalno varnost.

"Ta ruska zahteva zadeva bolgarsko varnost," je izjavil namestnik predsedujočega stranke GERB Daniel Mitov po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Bolgarija ima z ZDA dogovor o napotitvi do 5000 vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi Nato je zavrnil ruske zahteve. "NATO se ne bo odrekel svoji sposobnosti medsebojnega varovanja in obrambe, vključno s prisotnostjo vojakov v vzhodnem delu zavezništva," je v izjavi dejala tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu.

Zahteve Moskve

Gre za del varnostnih zahtev, ki jih je Moskva postavila Natu. Rusko zunanje ministrstvo je že 17. decembra lani objavilo osnutek sporazuma o varnostnih jamstvih med Rusijo in ZDA ter osnutek sporazuma o zagotavljanju varnosti Rusije in držav članic Nata.

Zdaj pa Moskva dodaja zahtevo po umiku tujih vojakov, opreme in orožja, katere cilj je obnoviti konfiguracijo iz leta 1997 za tiste države, ki takrat niso bile članice Nata, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Kijev za lažne bombne grožnje krivi Rusijo

Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da je v zadnjih dneh po državi potekala intenzivna kampanja lažnih bombnih groženj, za katero po njihovem prepričanju stoji Rusija. Po podatkih ukrajinske varnostne službe SBU je bilo od začetka leta zaznanih več kot 300 anonimnih telefonskih klicev in spletnih sporočil. Za primerjavo, v vsem lanskem letu so oblasti zaznale približno 1100 takšnih sporočil. SBU je navedel, da so bile lažne grožnje usmerjene predvsem v javne objekte in kritično infrastrukturo, vključno s šolami, letališči in stavbo, v kateri je urad predsednika v prestolnici Kijev. Za lažne grožnje je SBU obtožil Rusijo, njena dejanja pa označil za enega od elementov hibridnega vojskovanja. "Gre za dodaten pritisk na Ukrajino, da bi v družbi povzročili preplah in paniko," je sporočila ukrajinska varnostna služba.

Biden: Velika verjetnost ruskega napada

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo ocenil, da obstaja velika verjetnost ruskega napada, skupaj z ameriškimi zaveznicami je opozoril na stroge gospodarske sankcije v primeru invazije. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je Bidnove pripombe označil za destabilizacijske.

Maja 1997 sta Moskva in Nato podpisala ustanovno listino o odnosih, sodelovanju in varnosti, v kateri sta potrdila, da drug drugega ne obravnavata kot nasprotnika, ter opredelila mehanizem posvetovanja, sodelovanja, skupnega odločanja in ukrepanja.

Madžarska, Poljska in Češka so se Natu pridružile leta 1999, Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija in Estonija leta 2004, Albanija in Hrvaška leta 2009, Črna gora leta 2017 in Severna Makedonija leta 2020.

Lavrov in Blinken: Obstaja možnost za diplomatsko rešitev ukrajinske krize?

Vodji diplomacij sta se vrnila na kraj, kjer sta predsednika držav Joe Biden in Vladimir Putin 16. junija začela neposredno vrhunsko srečanje. Razmere so se odtlej še poslabšale, zaostrila se je tudi sovražna retorika in vsiljuje se vtis, da so pogovori zašli v slepo ulico, je za Radio Prvi poročal Miha Lampreht.

Glede na to, da sta zunanja ministra vrhunska diplomata in zlasti ob splošni ugotovitvi, da je zmanjšanje napetosti nujno, bi pričakovali, da se z diplomatsko prefinjenostjo vendarle najde časten izhod iz zapletenih razmer, ki ne ogrožajo le varnosti na stari celini. To pa ni seveda nujno.

Ob začetku pogovorov je Lavrov dejal, da ne pričakuje preboja, Blinken pa ga je opozoril na "enoten, hiter in resen" odgovor v primeru ruske invazije na Ukrajino, a je poudaril, da Washington ostaja odprt za diplomatsko rešitev krize, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Blinken je v Ženevo prispel po pogovorih v Kijevu in Berlinu v okviru intenzivnih diplomatskih prizadevanj za umiritev napetosti, ki jo po mnenju Zahoda povzroča krepitev ruske vojske na meji z Ukrajino.

Zahod svari Rusijo

Pod ameriškim dežnikom očitno usklajene obtožbe na račun Putinovih domnevno agresivnih namenov so prignane do roba. Če Biden verjame, da si Putin ne želi vojaške avanture, pa vendar svari, da Rusijo v primeru agresije v Ukrajini čaka katastrofa. Enako sporoča Natovo vodstvo, temu se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da ima Ukrajina pravico, da se odloča kot suverena država, in da bodo sledile obsežne gospodarske sankcije, hkrati pa je tudi zavrnila "ruski poskus delitve Evrope na interesna območja".

Rusija zanika obtožbe, a svojih 100.000 vojakov ob meji z Ukrajino ne umika, ampak dodatno pripravlja tudi skupne vojaške vaje z Belorusijo na njenem ozemlju. Kremelj opozarja, da lahko Bidnove besede, da Rusijo v primeru napada na Ukrajino čaka katastrofa, pripomorejo k destabilizaciji razmer. Pri nekaterih "vročekrvnežih v Ukrajini utegnejo namreč vzbuditi lažno upanje", pravi tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov.

Ali bo diplomatska rešitev pomenila zamrznitev ukrajinske odločnosti, da postane Natova članica, v zameno za to, da Rusija umakne vojaštvo, naj bi se pokazalo do junijskega vrha Nata v Madridu. Takrat naj bi bila tudi zarisana nova varnostna arhitektura Evrope.

Ukrajina obtožuje Rusijo dobave orožja separatistom

Ukrajina je medtem obtožila Rusijo, da povečuje dobavo orožja in vojaške opreme proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je v sporočilu za javnost obtožila poveljstvo ruske vojske, da "še naprej krepi borbene sposobnosti separatistov" in da jim je od začetka leta skrivoma po železnicah in cestah dostavila več kot sedem ton goriva, več tankov in topniških sistemov, drugo orožje in strelivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obveščevalna služba, ki deluje v okviru ukrajinskega obrambnega ministrstva, je Moskvo še obtožila, da v Rusiji aktivno novači plačance in jih uri za boje na vzhodu Ukrajine na strani proruskih separatistov, ki so enostransko razglasili svoji republiki.

Vzhod Ukrajine je od leta 2014 prizorišče spopadov s proruskimi separatisti, ki jih podpira Moskva. Oboroženi spopadi so do zdaj zahtevali več kot 13.000 življenj, izbruhnili pa so po ruskem zavzetju ukrajinskega polotoka Krim.