Hasan Hasanović je v Spominskem centru Srebrenica zaposlen 11 let in preteklih pet let sodeluje pri projektu zbiranja ustne zgodovine Življenja onkraj polj smrti. V petih letih so posneli že več kot 640 intervjujev, vse zato, da bi pripravili videoplatformo, s katero skušajo svet opozoriti na tragične dogodke iz 90. let.

"Mislim, da smo to dolžni svetu, saj je genocid v Srebrenici svetovna zapuščina. Kot dejstvo sta ga priznala Meddržavno sodišče in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije," je za MMC poudaril Hasanović, ki je v genocidu izgubil očeta in brata, sam pa je smrti komaj ubežal.

Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici

Generalna skupščina Združenih narodov je 23. maja s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi potrdila resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, brez zadržkov obsoja vsako zanikanje genocida v Srebrenici kot zgodovinskega dogodka ter poveličevanje obsojenih za vojne zločine.

"To je velik korak," meni Hasanović. "Upam, da se bodo s tem začele bolj podrobno ukvarjati tudi šole, kar bo pomemben korak k zmanjšanju zanikovanja genocida in zgodovinskega revizionizma." Resolucija, ki jo je sprejela generalna skupščina, namreč posebej poudarja pomembno vlogo izobraževanja.

"Upam, da nam bo resolucija odprla več vrat v mednarodni skupnosti, s čimer bo spomin na dogodke iz 90. let opaznejši v svetovni javnosti," pravi Hasanović, ki je letos kot predavatelj obiskal štiri univerze v ZDA in vojno oporišče v Colorado Springsu. "Interes za to je že obstajal," dodaja Hasanović, "vendar mislim, da se bo z resolucijo še povečal – vse v cilju preprečevanja genocida, sovraštva in nestrpnosti ter gradnje boljše prihodnosti za vse ljudi."

"Boj proti zanikovanju genocida je pomembnejši kot kdajkoli prej"

Spominski center Srebrenica je bil z odločitvijo visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino ustanovljen leta 2000. Spominski center je kraj spomina na žrtve genocida leta 1995 in je namenjen ohranjanju zgodovine ter boju proti nevednosti in sovraštvu, ki povzročata genocid. V centru poudarjajo, da zanikanje genocida in islamofobija ostajata resni oviri za mir in spravo v Bosni in Hercegovini.

Center je bil sprva zaposlen s težavno nalogo pokopa in identifikacije žrtev genocida v Srebrenici, vendar si je v zadnjih letih zadal pomembno nalogo opozarjanja na zanikovanje genocida. V ta namen vsako leto izda poročilo, kjer navede najpogostejše taktike, ki jih uporabljajo revizionisti in zanikovalci genocida.

Ti kljub sodnomedicinskim ugotovitvam in pravnemu konsenzu še vedno oporekajo številu žrtev, njihovim identitetam in okoliščinam njihove smrti. Zanikovalci se za spodkopavanje avtoritete mednarodnih sodišč mnogokrat zatekajo k teorijam zarote, po katerih so mednarodno skupnost pri odločanju o genocidu in vojnih zločinih v Bosni in Hercegovini vodili protisrbski predsodki.

V spominskem centru opozarjajo, da zanikovanje genocida sloni na zgodovinskem revizionizmu, kjer sta vlogi žrtve in storilca popolnoma obrnjeni. Ta pojav se kaže v javnem poveličevanju obsojenih vojnih zločincev v Srbiji in Republiki Srbski, normalizaciji trdovratnih nacionalističnih simbolov in učnih načrtih alternativne zgodovine v javnih šolah. Opozarjajo tudi, da je zanikovanje genocida v skladu s svetovnim trendom desničarskega ekstremizma, islamofobije in zanikovanja holokavsta.

Zakonsko preganjanje sovražnega govora

Spominski center Srebrenica v svojih priporočilih mednarodni javnosti posebej poudarja, da se morajo preprečevanja zanikovanja genocida lotiti z zakonskimi spremembami, ki bi ga označile kot sovražni govor.

Pred koncem svojega mandata visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u je Valentin Inzko leta 2021 sprejel spremembo kazenskega zakonika BiH-a, kar mu je kot predstavniku mednarodne skupnosti dovoljeval daytonski sporazum. Zakon vsem, ki zanikajo vojne zločine v BiH-u, vključno z genocidom v Srebrenici, ne spoštujejo razsodb sodišča ali poveličujejo storilce kaznivih dejanj, nalaga zaporne kazni.

"Sprememba kazenskega zakonika, ki jo je sprejel visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko, je povzročila veliko negodovanja pri zanikovalcih genocida, kar je privedlo tudi do kratkotrajne politične krize," pove Hasanović. "S sprejetjem zakona se je število primerov zanikanja genocida sicer zmanjšalo, vendar so ti mnogokrat tudi prevzeli drugačne oblike," opozori sogovornik, saj so zanikovalci genocida spremenili način izražanja, da bi s tem zaobšli zakon.

"S sprejeto resolucijo bo mednarodna skupnost lahko zategnila obroč okoli zanikovalcev ter revizionistov in upam, da bo ves svet ugotovil, da je to početje popolnoma nesprejemljivo in da mu v civiliziranem svetu ni prostora," poudarja Hasanović.

Priznanje genocida kot prvi korak k spravi

Priznavanje preteklosti šele lahko omogoči začetek procesa sprave, pravi Hasanović, vendar opozarja, da bo zato treba izpolniti še marsikateri pogoj. "Mi smo tu," dodaja kustos Spominskega centra Srebrenica, "svet ceni, da na to opozarjamo na dostojanstven način, zato upam, da bodo temu sledili pozitivni procesi v prihodnosti."

Vendar morajo prvi, a največji korak, k boljši prihodnosti storiti politične elite v Bosni in Hercegovini. "Politični predstavniki Srbije in Republike Srbske bi morali brez okolišenja in brezpogojno priznati to, da se je v Srebrenici zgodil genocid, in se družinam žrtev iskreno opravičiti," pravi Hasanović. Temu bi morale slediti spremembe v izobraževalnih sistemih, ki bi morali v šolske kurikule uvesti vsebine, s katerimi bi mlade izobraževali o teh dogodkih, ter sprejetje zakonov proti zanikovanju in minimiziranju genocida ter proti čaščenju vojnih zločincev. "Vzpostaviti moramo družbeno ozračje, ki bo takšno početje preprečila," poudarja Hasanović. "Le ko se bo to zgodilo, bomo lahko govorili o nekakšni spravi," dodaja.

Hasanović opozarja, da se morajo takšne spremembe izvesti na državni ravni in niso neposredno odvisne od posameznikov. "Prav tako kot sprejeti politične in vojaške odločitve, s katerimi so začeli genocid, morajo sprejeti politične odločitve, s katerimi bomo lahko stopili na pot priznavanja preteklosti in k bolj pozitivni in stabilni prihodnosti," poudarja kustos Spominskega centra Srebrenica.

"Moramo biti glas preživelih"

"Spominski center je ustvaril platformo, ki preživelim še posebej v zadnjem času omogoča, da so slišani, upoštevani in spoštovani," pravi Hasanović. Generacija preživelih počasi izginja, zaradi česar je podrobna dokumentacija njihovih izkušenj vse pomembnejša. "Center se mora zavedati tudi tega, da je njihov zaveznik v postopku celjenja travm, in jim namenjati prostor, da svoje zgodbe delijo z mladimi," dodaja sogovornik

"Ko sem pokopal svojega brata in očeta, sem sprejel odgovornost, da govorim v njunem imenu in imenu vseh žrtev genocida. Čeprav je to zelo stresno delo, to počnem že 16 let," poudarja Hasanović. "Mi, ki smo preživeli, moramo biti njihov glas."