Led se na tem otoku v severnem Atlantskem oceanu taja kar sedemkrat hitreje, kot se je v 90. letih prejšnjega stoletja. Hitrost je bistveno večja, kot je v obsežnih študijah napovedala medvladna komisija za podnebne spremembe. Kot piše Guardian, bi se lahko morska gladina do leta 2100 dvignila za sedem centimetrov več, kot so znanstveniki napovedali. To pomeni, da bi poplave vsako leto ogrozile 400 milijonov ljudi.

"To so verjetni dogodki, ki ne bodo imeli majhnega vpliva," je povedal Andrew Shepher, profesor na univerzi v Leedsu. "To se dogaja in bo za ljudi, ki so naseljeni na obalnih območjih, imelo hude posledice," je dodal. Grenlandija je v 90. letih izgubila okoli 33 milijard ton ledu na leto, v zadnjih desetih letih pa se je to število dvignilo na 254 milijard ton letno. Izguba približno polovice ledu je posledica tajanja zaradi višjih temperatur, ki so se na Arktiki dvignile hitreje, kot je svetovno povprečje.

Znanstveniki presenečeni nad hitrostjo in obsegom

Obseg in hitrost tajanja sta presenetila ekipo 96 znanstvenikov, ki so ugotovitve objavili v reviji Nature. Opravili so 26 ločenih raziskovanj Grenlandije med letoma 1992 in 2018, pri čemer so uporabljali tudi podatke iz enajstih različnih satelitov, ki so jih zbrali strokovnjaki iz Velike Britanije, Nase in Evropske vesoljske agencije. Poudarili so, da izsledki najobsežnejše raziskave ledene ploskve v zadnjih nekaj desetletjih temeljijo na opazovanju in raziskovanju, in ne na računalniškem modeliranju.

"Medtem ko računalniška simulacija omogoča projekcije iz scenarijev podnebnih sprememb, satelitske meritve zagotavljajo dobre dokaze," je prepričan Erik Ivins iz Nase. Kot so ugotovili, je bilo najhuje leta 2011, ko je Grenlandija v enem letu izgubila kar 335 milijard ton ledu.