Na tisoče prebežnikov, predvsem z Bližnjega vzhoda, namreč že mesece poskuša prek Belorusije priti v Evropsko unijo.

Lukašenko je v pogovoru še dejal: "Slovani smo. Imamo srca. Naše čete vedo, da gredo migranti v Nemčijo." Dodal je še, da "morda jim je kdo pomagal ... s tem se niti ne bom ukvarjal".

Kot je še dejal, je EU-ju povedal, da prebežnikov ne bo zadrževal na meji in jih tudi v prihodnosti ne namerava, saj po njegovih besedah "ne prihajajo v mojo, ampak tvojo državo".

"Ampak nisem jih povabil sem. In če sem iskren, nočem, da gredo skozi Belorusijo," je še dejal Lukašenko, ki mu EU, zveza Nato in ZDA očitajo, da je prebežnike zvabil v državo pod pretvezo lažne obljube lahkega vstopa v EU, kar sam vztrajno zanika.

Ukrajina namerava prebežnikom v Belorusiji vstop preprečiti "z vsemi sredstvi"

Ukrajina je opozorila prebežnike, ki so se zbrali v Belorusiji v upanju na vstop v EU, naj ne poskušajo vstopiti na njeno ozemlje. Prečkanje meje jim bodo preprečili z vsemi mogočimi sredstvi, vključno s strelnim orožjem.

Na tisoče prebežnikov že mesece skuša priti iz Belorusije na Poljsko, a jim poljski mejni policisti to preprečujejo in jih pošiljajo nazaj. Vstop prebežnikov zavračata tudi baltski državi in članici EU-ja Litva in Latvija.

Ukrajina, ki meji tako na Belorusijo kot Poljsko, se boji, da bi prebežniki morda želeli vstopiti na njeno ozemlje in tako "po ovinku" skušali doseči države EU-ja.

"V primeru nevarnosti za življenje in zdravje mejnih stražarjev in policistov bomo uporabili vsa zaščitna sredstva, ki jih predvideva zakon, vključno s strelnim orožjem," je dejal ukrajinski notranji minister Denis Monastirski.

EU je Lukašenka obtožil, da je prebežnike namenoma zvabil v državo kot maščevanje za sankcije, uvedene po vladnem zatiranju opozicije leta 2020. Nekatere države, vključno s Poljsko in Ukrajino, so za krizo obtožile tudi Rusijo, glavno zaveznico Belorusije. Lukašenko in ruski predsednik Vladimir Putin sta obtožbe zavrnila in kritizirala Poljsko in EU, ker ne sprejmeta prebežnikov.

Monastirski je povedal, da bi Rusija lahko krizo zdaj preusmerila na belorusko-ukrajinsko mejo. "Ne izključujemo možnosti, da se bo Rusija odločila namenoma poslati veliko nezakonitih prebežnikov čez Belorusijo na naše ozemlje," je dejal v parlamentu. "Na te razmere se pripravljamo sistematično in temeljito," je dejal in dodal, da so razmere na ukrajinsko-beloruski meji trenutno pod nadzorom.

Ukrajina je že pretekli teden sporočila, da bo na svojo mejo z Belorusijo napotila na tisoče pripadnikov varnostnih sil v pripravah na morebitno krizo.

Na poljsko-beloruski meji še vedno na stotine prebežnikov

Potem ko je Belorusija izpraznila improvizirano prebežniško taborišče na meji s Poljsko in jih nastanila v začasni sprejemni center, je na stotine prebežnikov znova poskušalo prečkati mejo med Poljsko in Belorusijo.

Poljski mejni policisti so sporočili, da sta bila na meji z Belorusijo poskusa prehodov dveh skupin. V enem od njih je sodelovalo 500 prebežnikov, pri čemer so nekateri metali kamenje in pločevinke solzivca v poljske varnostne sile.

Beloruski vojaki naj bi jih medtem poskušali zaslepiti z laserji, je povedala tiskovna predstavnica mejne straže Anna Michalska. Po njenih navedbah so štirje poljski vojaki dobili poškodbe, ki niso zahtevale hospitalizacije, policija pa je prijela 45 prebežnikov. Poskusov nezakonitega prehoda meje je bilo manj kot prejšnji mesec, vendar so "postali agresivnejši", je dodala.

Beloruska tiskovna agencija Belta je sporočila, da je 2000 prebežnikov, ki so bili v zimskih razmerah ujeti na meji, noč preživelo v začasnem nastanitvenem centru, potem ko so zapustili taborišče.

Objavila je tudi fotografije prebežnikov, ki ležijo na blazinah v objektu, in zapisala, da je bila za veliko ljudi to prva topla noč. V namestitvenem centru prebežnikom po navedbah stražarjev zagotavljajo tople obroke, obleke in osnovne potrebščine.

Na Poljskem v gozdu umrl enoletni otrok iz Sirije

Poljski zdravstveni delavci so sporočili, da je v gozdu blizu meje z Belorusijo umrl enoletni otrok iz Sirije. Gre za najmlajšo žrtev krize na meji med Poljsko in Belorusijo.

Iz poljske nevladne organizacije Poljska reševalna zdravstvena ekipa (PCPM) so sporočili, da so v četrtek zjutraj prejeli obvestilo, da najmanj en človek potrebuje zdravstveno pomoč. Ko so prišli na prizorišče, so ugotovili, da so poškodovani trije ljudje, ki so bili v gozdu mesec in pol.

Šlo je za moškega s hudimi bolečinami v predelu trebuha, ki je bil lačen in dehidriran, in za par iz Sirije, pri čemer je imel moški ureznino na roki, ženska pa je bila zabodena v nogo. Njun enoletni otrok je umrl v gozdu, je sporočil PCPM. Vzrok smrti otroka še ni znan. Do zdaj je v zadnjih tednih na tem območju umrlo najmanj 13 ljudi, poroča Guardian.

EU naj ne bi imel informacij o dogovoru glede koridorja

Minsk je v četrtek sporočil, da je v nekdanji sovjetski državi skupno okoli 7000 prebežnikov in da jih bo približno 5000 vrnil v njihove domovine, EU pa da bo ustvaril "humanitarni koridor" do Nemčije za približno 2000 ljudi. Nemčija je to trditev hitro zavrnila.

Tudi viri pri EU-ju so dejali, da nimajo informacij o kakršnem koli dogovoru glede humanitarnega koridorja. Obstajajo namreč drugi načini za prebežnike, da pridejo na zakonit način v EU, so poudarili.

Medtem se je na stotine Iračanov, ki jim iz Belorusije ni uspelo prestopiti v EU, v četrtek vrnilo v domovino na prvem repatriacijskem poletu. Letalo iraške družbe Iraqi Airways je domov pripeljalo 431 ljudi.

Bruslju izražajo zadovoljstvo s to potezo iraških oblasti in pričakujejo, da bodo sledile nove repatriacije.

Kljub nekaterim "pozitivnim korakom", kot sta repatriacija Iračanov in premestitev 2000 prebežnikov v začasni namestitveni center, pa je po mnenju virov še prezgodaj govoriti o umiritvi razmer na terenu. Tem manjšim prvim korakom morajo slediti številni drugi. "Smo še daleč od deeskalacije," je pojasnil vir pri EU-ju.

A. Merkel in J. Stoltenberg "zaskrbljena"

Nemška kanclerka Angela Merkel in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg sta izrazila zaskrbljenost zaradi napetosti na meji z Belorusijo. "Razmere so skrb vzbujajoče," je povedal Stoltenberg. Zagotovil je še, da Nato je solidaren z vsemi prizadetimi članicami zavezništva.

Voditelja sta govorila tudi o napetostih na meji med Rusijo in Ukrajino, pri čemer je Merkel poudarila, da se je vedno zavzemala za dialog med Natom in Rusijo. "Žal trenutno vlada ohladitev," je dejala kanclerka pred pogovorom s Stoltenbergom v Berlinu. Po njenem mnenju obstajajo velika razhajanja, a je vedno bolje, da se med seboj pogovarjamo, kot da ne govorimo.

Stoltenberg pa je prepričan, da bi morala biti Rusija bolj transparentna, če želi zmanjševati napetosti. "Nato pozorno opazuje razmere in še naprej zagotavljamo Ukrajini politično in praktično podporo," je dodal.