Putin je medtem pohvalil prizadevanja francoskega vodstva za rešitev vprašanja varnosti v Evropi.

Predsednika sta sestanek v Kremlju začela ob upoštevanju omejitvenih ukrepov zaradi novega koronavirusa. Brez rokovanja sta se usedla vsak na svoj konec dolge bele mize. Gre za format, ki ga je Vladimir Putin ob pandemiji pred kratkim uvedel ob srečanjih s tujimi veljaki.

"Ta razprava se lahko začne v smeri, v katero moramo iti, to je proti deeskalaciji," je dejal Macron ob začetku srečanja v Moskvi. Dodal je, da želi "začeti kolektivno graditi koristen odziv za Rusijo in vso preostalo Evropo".

Francoski predsednik je izrazil upanje, da se bo s tem odzivom "izognil vojni" in "zgradil elemente zaupanja, stabilnosti in prepoznavnosti za vse". Po njegovih ocenah so trenutne razmere v Evropi kritične in zahtevajo izredno odgovornost.

"Vidim, koliko truda vlaga sedanje francosko vodstvo za rešitev vprašanja varnosti v Evropi, predvsem za rešitev krize na jugovzhodu Ukrajine," je medtem dejal Putin. Meni, da imata državi skupne pomisleke glede varnosti v Evropi.

Macron je prvi zahodni voditelj, ki se je srečal s Putinom, odkar so se napetosti med Rusijo in Zahodom decembra začele stopnjevati. V torek bo odpotoval še v Ukrajino na pogovor s predsednikom države Vladimirjem Zelenskim.

Duda v Bruslju o rusko-ukrajinski krizi

Se pa danes v Bruslju mudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki se je srečal z voditeljema Evropskega sveta in Evropske komisije ter generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom. Ker je Poljska v tem letu predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, je bila glavna tema vseh pogovorov ukrajinsko-ruska kriza, poroča iz Bruslja dopisnik Radia Slovenija Igor Jurič.

Stoltenberg je dejal, da se rusko kopičenje sil ob ukrajinski meji nadaljuje in da so se enotam pridružile tudi medicinske in poveljniške enote. Ob tem je sporočil, da zavezništvo razmišlja o dolgoročni okrepitvi svojih obrambnih sposobnosti v vzhodnih članicah.

Nato je v preteklih tednih že povečal število svojih vojakov v vzhodnih državah, prav tako so zvišali pripravljenost enot za hitro posredovanje, ki štejejo približno 40000 vojakov, ZDA pa so pripravljene dodati še 8500 vojakov.

Kot je še poudaril Stoltenberg, Nato vztraja pri pravici, da brani vse svoje članice in da vrata zavezništva ostajajo odprta za vse države, ki bi želele vstopiti. Duda pa je poudaril predvsem potrebo po enotnosti zavezništva.

Ukrajina: "Ne verjemite apokaliptičnim napovedim"

Potem ko so ZDA v nedeljo opozorile, da po ocenah njihovih obveščevalnih služb Moskva pospešuje korake za obsežen napad na Ukrajino, pa ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sporoča: "Ne verjemite apokaliptičnim napovedim."

Po navedbah Washingtona je Rusija ob ukrajinski meji nakopičila že okoli 110.000 vojakov oziroma 70 odstotkov sil, ki bi jih potrebovala za napad na Ukrajino. Do sredine februarja naj bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko zagotovil približno 150.000 vojakov, kolikor naj bi jih potreboval za napad, za katere Moskva sicer trdi, da nima nikakršnih načrtov.

Dodali so, da ZDA sicer niso prepričane o tem, ali se je Putin dejansko že odločil za napad, da pa želi imeti odprte vse možnosti, od omejenega napada na ukrajinsko prorusko regijo Donbas na vzhodu do invazije na celotnem ozemlju države.

Ameriški mediji so navajali neimenovane ameriške uslužbence, ki so dejali, da sta med najagresivnejšimi možnostmi za ruski napad na Ukrajino hitro zavzetje Kijeva in zrušenje vlade predsednika Volodimirja Zelenskega. Po tem scenariju naj bi bilo od 25.000 do 50.000 civilnih žrtev, umrlo naj bi tudi 25.000 ukrajinskih vojakov, so po poročanju Al Džazire dejali ameriški uslužbenci.

"Sovražnik je tisti, ki bi se nas moral bati"

"Ne verjemite apokaliptičnim napovedim," je tako na Twitterju v nedeljo v odzivu na trditve iz Washingtona zapisal ukrajinski zunanji minister Kuleba. "Različne prestolnice imajo različne scenarije. Ukrajina je pripravljena na kakršen koli razvoj," je dodal.

Poudaril je, da ima Ukrajina močno vojsko, mednarodno podporo brez primere in vero Ukrajincev v svojo državo. "Sovražnik je tisti, ki bi se nas moral bati," je poudaril.

Kijev je ob podpori nekaterih evropskih zaveznic doslej že večkrat poskušal zmanjšati bojazni pred skorajšnjim ruskim napadom, saj želi preprečiti nadaljnjo škodo svojemu gospodarstvu, ki je v težavah.

Kuleba svari Moskvo, naj ne ločuje Kijev od Zahoda

Se pa je Kuleba danes v Kijevu srečal z nemško kolegico Annaleno Baerbock in ob tem posvaril Moskvo, naj ne poskuša ločiti Kijeva od zahodnih zaveznikov. Baerbock medtem opozarja, da ima Evropa pripravljene stroge ukrepe, če se Rusija odloči za napad. "Nihče v Rusiji, ne glede na to, kako se trudi, ne bo mogel postaviti zidu med Ukrajino in njene partnerje," je dejal.

Evropski voditelji si prizadevajo ublažiti krizo na vzhodu celine, vendar so Kremelj opozorili na "ogromne posledice", če bo ta skoraj osem let po priključitvi polotoka Krim izvedel invazijo na Ukrajino. "Skupaj smo pripravili vrsto strogih ukrepov proti Rusiji v primeru tega dogodka; te sankcije so brez primere in so bile usklajene in pripravljene z vsemi partnerji," je dejala Baerbock. Pri tem je dodala, da so tudi sami pripravljeni plačati visoko ekonomsko ceno.

Kuleba je določil "še dopustne meje" Kijeva pri iskanju kakršne koli rešitve krize. Vztraja, da ima le Kijev pravico določati zunanjepolitično smer Ukrajine. "Ukrajincev ni smiselno prestrašiti z vojno. V vojni se borimo že od leta 2014. Pripravljeni smo na vse," je dejal.

Svetovalec ukrajinskega predsedstva Mihailo Podoljak je v odzivu v nedeljo dejal, da ruske dejavnosti ne pomenijo presenečenja, saj želi Moskva, odkar je lani spomladi nakopičila sile na ukrajinski meji, ohranjati psihološki pritisk na Kijev z rednimi obsežnimi rotacijami vojakov, manevri in razporejanjem orožja. Ocenil je tudi, da je možnost za diplomatsko rešitev naraščajočih napetosti z Rusijo večja kot za ruski napad.