"Pravkar ste sprejeli pogumno in načelno odločitev glede ICC-ja in zahvaljujem se vam, Viktor (...) To je pomembno za vse demokracije. Pomembno se je zoperstaviti tej pokvarjeni organizaciji," je Netanjahu dejal na skupni novinarski konferenci z Orbanom.

Madžarski premier meni, da ICC ni več neodvisno, temveč politično sodišče, kar se je najjasneje pokazalo v njegovih odločitvah glede Izraela.

Vodja kabineta madžarskega premierja Gergely Gulyas je dejal, da bo vlada še danes sprožila postopke izstopa iz sodišča.

ICC je bil po njegovih besedah "spoštovanja vredna pobuda, a se zdi, da se je spremenila v politično telo", kot najočitnejši primer tega pa je izpostavil prav pregon Netanjahuja. "Madžarski vladi se zdi vse to nesprejemljivo, zato se je odločila, da ne bo več sodelovala v dejavnostih ICC-ja," je na omrežju Facebook sporočil Gulyas.

Budimpešta rimskega statuta kot ustanovne pogodbe ICC-ja kljub podpisu leta 1999 in ratifikaciji dve leti pozneje nikoli ni vpisala v nacionalno zakonodajo, je pojasnil Gulyas. Za razrešitev nejasnega položaja bo Madžarska po njegovih besedah namesto vpisa v zakonodajo zapustila sodišče.

Umik države iz sodišča sicer začne veljati leto dni po vložitvi ustreznih dokumentov – po navadi v obliki uradnega pisma z izjavo o izstopu – v uradu generalnega sekretarja ZN-a.
Doslej sta iz sodišča izstopili le dve državi – Burundi in Filipini.

Orban in Netanjahu sta izpostavila tudi zavzemanje za enake vrednote. Kot je dejal izraelski premier, obe državi bijeta podoben boj za prihodnost judovsko-krščanske civilizacije, ki je pod udarom radikalnega islama, na čelu z Iranom.

"Uničili bomo iransko os terorja, ki ne ogroža le nas, ampak tudi Evropo," je dejal izraelski premier.

Orban je svojemu gostu zagotovil ničelno toleranco do antisemitizma, ki da v zahodnih državah dosega še ne videne ravni. Zagotovil je tudi podporo Madžarske suverenosti Izraela in njegovi pravici do samoobrambe, kar da poudarjajo tudi na svetovnem odru.

Prvi obisk Evrope po pripornem nalogu

Gre za prvi Netanjahujev obisk v Evropi po novembra lani izdanem nalogu za aretacijo.

ICC je novembra lani zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi med drugim izdal nalog za prijetje Netanjahuja in nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta.

Sodišče obema očita "vojni zločin stradanja kot vojaške metode" in zločinov proti človečnosti v obliki "umorov, pregonov in drugih nečloveških dejanj".

Kmalu zatem je Orban v znak kljubovanja nalogu in mednarodnemu pravu izraelskega kolega povabil na obisk.

Netanjahu je prišel na Madžarsko v času obnovljenih napadov na opustošeno Gazo, kjer je izraelska agresija doslej zahtevala več kot 50.000 smrtnih žrtev.

Izraelski premier je odločitev ICC-ja označil za predrzno in cinično, češ da je "preoblečena v pravno odločitev, a dejansko s političnimi nameni" posega v konflikt. "Tu nimamo izbire, odločitvi moramo kljubovati," je dejal.

Netanjahu se je takrat Orbanu zahvalil za povabilo. Po njegovih besedah se je Madžarska – v nasprotju s tistimi državami, ki nameravajo nalog ICC-ja izpeljati – postavila na stran pravice in resnice.

V skladu z odločitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča bi morale vse države podpisnice rimskega statuta, med katerimi je tudi Madžarska, Netanjahuja ob vstopu na njihovo ozemlje prijeti in izročiti sodišču.

Budimpešta vztraja, da tega ni obvezana storiti, ker statuta kljub podpisu in ratifikaciji nikoli ni vpisala v nacionalno zakonodajo, poroča portal Radio Free Europe.

ICC: Madžarska ima dolžnost sodelovati

Madžarska ima še vedno dolžnost sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem, je medtem sporočil tiskovni predstavnik sodišča Fadi El Abdalah. "Sodišče opominja, da Madžarska ostaja dolžna sodelovati z ICC-jem," je sporočil.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar se je zahvalil Madžarski za izstop iz ICC-ja. Sodišče je Sar označil za "tako imenovano", dodal je še, da je izgubilo svojo "moralno avtoriteto".

Mednarodno kazensko sodišče s sedežem v Haagu je bilo ustanovljeno leta 2002. Pristojno je za pregon posameznikov, odgovornih za najhujše zločine, ko jih države same ne želijo ali ne zmorejo preganjati. Ima 125 članic.

Od začetka delovanja je sodišče zaradi domnevnih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, genocida in kaznivih dejanj proti pravosodju odprlo več kot 30 primerov. Oviro pri delovanju mu sicer predstavlja pomanjkljivo priznavanje pristojnosti in pooblastil za uveljavljanje odločitev.

Med več deset državami, ki ne priznavajo pristojnosti ICC-ja, so Rusija, ZDA, Izrael in Kitajska, kar ovira preiskavo in pregon njihovih državljanov.

Od 60 doslej izdanih nalogov za prijetje so jih izvršili le približno tretjino. Nedavno so na tej podlagi prijeli nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja.