Sodišče v Parizu je odločilo, da so Marine Le Pen, osem nekdanjih poslancev in 12 asistentov v Evropskem parlamentu krivi zlorabe sredstev. Za vse je sodišče odločilo, da so krivi zlorabe ali nedovoljenega okoriščanja z evropskimi sredstvi, prav tako je bila vsem izrečena prepoved kandidiranja na volitvah, vendar v nekaterih primerih z odlogom veljavnosti. Sodišče jim posamično izreka tudi različne finančne in zaporne kazni.

Marine Le Pen so poleg petletne prepovedi kandidature za politične funkcije naložili tudi štiriletno zaporno kazen, od tega dve leti pogojno z možnostjo uporabe elektronske zapestnice, in plačilo 100.000 evrov kazni. Prepoved bo v skladu s sodbo začela veljati takoj, tudi v primeru pritožbe.

Le Pen: "Nedolžna sem"

Le Pen je v intervjuju za televizijsko postajo TF1 dejala, da je zaradi sodniške odločitve izključena iz predsedniških volitev leta 2027, in dodala, da po njenem mnenju pritožba ne bo obravnavana pred volitvami. Odločitev sodišča je bila politična, je poudarila, saj naj bi jo sodišče želelo izločiti iz predsedniške tekme.

"Naj bo jasno, izločena sem jaz, v resnici pa so izločeni glasovi milijonov Francozov," je dejala Le Pen. Vztraja, da bo – kolikor ji uspe razveljaviti sodbo – kandidirala za predsednico.

Odločitev sodišča bi morala šokirati vsakogar, ki verjame v demokracijo, je dejala Le Pen in poudarila je, da je nedolžna ter da odločitev sodišča ne nakazuje njenega umika iz politike.

Evropski denar namenjali za delovanje stranke

V središču primera je bilo fiktivno zaposlovanje asistentov poslancev Nacionalnega zbora (RN) v Evropskem parlamentu.

Tožilstvo je obtoženim očitalo, da so vzpostavili sistem, s katerim so pogodbe asistentov evropskih poslancev med letoma 2004 in 2016 zagotavljali sodelavcem stranke, ki so se nato ukvarjali z delom v stranki, in ne z evropskimi zadevami, kar predstavlja kršitev pravil EU-ja.

Sodnik Benedicte de Perthuis je dejal, da je bila Marine Le Pen "v središču" teh nepravilnosti.

Med obsojenimi je tudi župan mesta Perpignan in nekdanji evropski poslanec Louis Aliot, ki je obsojen na šest mesecev zapora in tri leta prepovedi kandidiranja na volitvah. V njegovem primeru bo sicer prepoved odložena, tako da bo lahko ostal na položaju župana.

Sodišče je ocenilo, da so obsojeni skupno povzročili škodo v vrednosti 2,9 milijona evrov, ker je Evropski parlament plačeval ljudi, ki so dejansko delali za RN.

Lahko se pritoži

Le Pen se sicer lahko pritoži na prepoved kandidiranja, vendar bi obravnava najverjetneje trajala leto dni ali več. "Njena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2027 tako ostaja tehnično mogoča v primeru oprostilne sodbe prizivnega sodišča, vendar je to malo verjetno," pojasnjuje časopis Le Monde.

Sedež v francoskem parlamentu bo lahko obdržala do konca mandata.

Njen odvetnik Rodolphe Bosselut je že napovedal pritožbo, ob tem pa sodbo označil kot "hud udarec za demokracijo".

Veljala za favoritko na predsedniških volitvah

Najhujša kazen za 56-letno Marine Le Pen je brez dvoma prepoved kandidature, saj se je nameravala leta 2027 četrtič potegovati za predsedniški položaj.

Če ne bo smela kandidirati, jo bo kot strankarski predsedniški kandidat najverjetneje zamenjal 29-letni Jordan Bardella, ki je tudi na čelu stranke.

Številni francoski politični komentatorji – ne le tisti, ki podpirajo Le Pen ali Nacionalni zbor – so sicer pred sojenjem opozarjali na resne posledice za demokracijo, če se bo sodstvo vmešalo v proces izbire voditelja države.

Med prvimi se je na razsodbo odzval prav Bardella, ki je zapisal: "Ne le, da je bila danes krivično obsojena Marine Le Pen, ampak je bila usmrčena francoska demokracija."

Sorodna novica Odzivi na obsodbo Le Pen: Kremelj Evropi očita kršenje demokratičnih norm, zaskrbljeni so tudi v ZDA

Glede na javnomnenjske ankete ima Marine Le Pen trenutno najvišjo podporo med vsemi morebitnimi kandidati za naslednika Emmanuela Macrona. Po raziskavi desnosredinskega časopisa JDD Sunday bi v prvem krogu zanjo glasovalo od 34 do 37 odstotkov ljudi, kar je največ med morebitnimi kandidati. Na zadnjih predsedniških volitvah je osvojila nekaj več kot 23 odstotkov glasov, nato pa v drugem krogu izgubila z 41 odstotki podpore.

"Doseči želijo mojo politično smrt"

Le Pen je vse očitke iz obtožnice ves čas zanikala. Novembra je ob koncu sodnega postopka dejala: "Doseči želijo mojo politično smrt."

Marine Le Pen je sicer že pred leti odstopila z mesta predsednice stranke Nacionalni zbor (RN). Politika njene stranke zajema spodbujanje ukrepov proti priseljevanju, kot je omejevanje socialne podpore na francoske državljane, krepitev reda ter nižanje davkov.