Kot navaja EASO, je venezuelska kriza eden pomembnih razlogov, da se je število prosilcev za azil v EU-ju v prvih štirih mesecih letošnjega leta znova zvišalo glede na enako obdobje lani. Povečalo se je predvsem število prosilcev iz tistih držav, ki za vstop v schengensko območje ne potrebujejo vizuma. Med njimi so tako Venezuelci kot tudi Kolumbijci, Albanci in Gruzijci, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Samo iz Venezuele je v letošnjih prvih štirih mesecih za azil zaprosilo 14.257 ljudi, kar je za 121 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tudi iz Kolumbije je za azil zaprosilo 8.097 ljudi oz. za 156 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Na drugi strani pa je na primer prvič upadlo število prosilcev iz Sirije, in sicer za osem odstotkov, na 20.392. Po drugi strani se je spet zvišalo število prosilcev iz Afganistana – dobili so jih 14.042, kar je za 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Okoli trije odstotki prosilcev mladoletniki brez spremstva

Gre sicer za tiste, ki so prvič zaprosili za azil v kateri izmed članic EU-ja. Po drugi strani je vsaka deseta prošnja od osebe, ki je za azil enkrat že zaprosila, a je bila zavrnjena. Večino teh prosilcev predstavljajo prebivalci držav Zahodnega Balkana. Kot navajajo v EASO-ju, vsak četrti prosilec iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije in Srbije po zavrnitvi znova vloži prošnjo za azil.

Okoli tri odstotke vseh prosilcev za azil predstavljajo mladoletniki brez spremstva. Največ jih prihaja iz Vietnama – vsak deseti od vietnamskih prosilcev je otrok. Veliko jih prihaja tudi iz afriških držav, zlasti iz Eritreje, Gvineje in Sudana. Sirci, Afganistanci in Venezuelci sicer skupaj predstavljajo skoraj četrtino vseh prosilcev za azil v članicah EU-ja. Potem sledijo Iračani, Kolumbijci, Nigerijci, Pakistanci, Iranci, Albanci in Gruzijci.