Kot poroča ameriški portal axios.com, ki se sklicuje na izraelske vire, je ameriška administracija nezadovoljna, ker skuša Izrael zaslužiti z ameriškimi letali. Ameriška vlada mora namreč državi, ki ji je prodala svoja letala, prodajo letal tretji državi najprej odobriti.

Zapletlo naj bi se predvsem zato, ker je v letala F-16 barak vgrajeno veliko sodobne prefinjene izraelske opreme, s katero so podaljšali dobo trajanja letal, ki so bila v ZDA izdelana v 80. letih prejšnjega stoletja. ZDA pa zahtevajo, da je v letalih ameriška oprema, predvsem računalniška programska oprema za raketni sistem. Ameriški proizvajalec F-16, družba Lockheed-Martin, mora, preden bodo letala izročili Hrvaški, opraviti celoviti remont barakov in podaljšati delovno dobo letal za 3.000 ur. Za zdaj tehničnih posegov niso začeli.

Veleposlaništvo: Iščemo sprejemljivo možnost
Medtem so z ameriškega veleposlaništva v Zagrebu sporočili, da so med pogajanji jasno in vztrajno izrazili svoja stališča glede tehničnih pogojev za soglasje pri uresničitvi dogovora. Potrdili so, da sodelujejo s Hrvaško in Izraelom pri iskanju sprejemljive možnosti, ki bo zadovoljila hrvaške potrebe znotraj načrtovanega obdobja ter omogočala potrditev izraelsko-hrvaške pogodbe.

Hrvaški minister za obrambo Damir Krstičević je še pred nekaj tedni v Bruslju izjavil, da je vse pripravljeno za podpis pogodbe o nakupu izraelskih letal in da pričakujejo zeleno luč ZDA. Ministrova izjava je sprožila medijska ugibanja, da je prišlo do zapletov pri uveljavitvi dogovora z Izraelom. Iz Krstičevićevega kabineta so odgovorili, da pričakujejo uresničitev dogovora, ne da bi se vpletali v odnose med ZDA in Izraelom.

Hrvaška kot kolateralna žrtev?
Hrvaški mediji pišejo, da se je Hrvaška – ne kriva, ne dolžna – znašla v precepu med političnimi in poslovnimi odnosi ZDA in Izraela. Navajajo, da za ZDA ni problem preprodaja izraelskih letal Hrvaški, temveč interes nekaterih drugih držav, kot sta Romunija in Bolgarija, za podoben dogovor s Tel Avivom, ki namerava prodati približno 100 svojih starih vojaških letal F-16.

Portal Jutarnji piše o tem, da je to tudi prvi javni spor med Hrvaško in ZDA v okviru vojaškega sodelovanja. Navajajo še, da bi vgraditev ameriške opreme v F-16 zagotovo zvišala ceno pogodbe, vprašljivo pa je, ali bi Zagreb lahko plačal več.

Hrvaška se je po izteku mednarodnega razpisa letos odločila, da bo od Izraela kupila deset enosedežnih in dve dvosedežni letali F-16 barak. Prvi dve letali naj bi pričakovali do leta 2020, preostalih deset pa do leta 2022. Izraelska letala so stara od 25 do 30 let in so jih že uporabljali v vojaških operacijah, kar je v delu hrvaške strokovne in vojaške javnosti izzvalo dvome o upravičenosti nakupa glede na namero Hrvaške, da z nadomeščanjem vojaških letal mig-21 iz časov nekdanje JLA zadovolji potrebe vojaškega letalstva do sredine tega stoletja.