Po govoru Melonijeve je italijanska poslanska zbornica o pričakovanjih izglasovala zaupnico vladi nove premierke. Podprlo jo je 235 navzočih poslancev, 154 jih je bilo proti. V sredo bo o zaupnici glasoval še senat.

"Popuščanje izsiljevanju ruskega predsednika Vladimirja Putina glede energije ne bo rešilo problematike, temveč bi zgolj odprlo pot za nove zahteve in izsiljevanje," je poslancem in poslankam dejala premierka.

Njena koalicijska partnerja vodja Lige Matteo Salvini in vodja stranke Naprej, Italija Silvio Berlusconi sta sicer znana po dvomih glede evropske politike do Rusije, Meloni, vodja postfašističnih Bratov Italije, pa je že pred volitvami zatrjevala, da njena vlada glede Ukrajine ne bo spreminjala stališč.

Podprla je evropski dogovor glede energije, a opozorila, da je to le prvi korak, ki ga bo treba hitro izvesti, da bi preprečili tako špekulacije kot ukrepanje posameznih držav, kar bi spodkopalo skupni trg.

V prvem nastopu v poslanski zbornici se je sicer zahvalila predhodniku Mariu Draghiju in dejala, da na svojih ramenih čuti težo dejstva, da je prva ženska na položaju predsednice italijanske vlade.

Dejala je, da morda vsem ne bodo všeč vsi predlogi nove vlade, ampak ta bo delovala v skladu z zavezami, ki jih je dala ljudem. "Volivci so se jasno izrekli za desnosredinsko koalicijo in obljube bomo držali. Vem, da opozicijske stranke ne marajo naših predlogov, ampak odločeni smo izvesti svoj vladni program," je dejala.

Glede priseljevanja je napovedala, da si bodo prizadevali ustaviti nezakonite prihode priseljencev iz Afrike v Italijo, kar je predstavila kot boj proti "trgovini z ljudmi".

Hvalila je Mussolinija, zdaj zanika simpatije do fašizma

Premierka je zanikala vsakršne simpatije do fašizma. "Nikoli nisem gojila simpatij do nedemokratičnih režimov. Do nobenega režima, vključno s fašizmom," je zatrdila.

Leta 1996 je pri 19 letih za francosko televizijo sicer hvalila fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. "Mislim, da je bil Mussolini dober politik. Vse, kar je naredil, je naredil za Italijo. In takšnega politika v zadnjih 50 letih nismo imeli," je dejala.

Zdaj premierka govori celo o boju proti rasizmu. "Niti za centimeter ne bomo odstopili od demokratičnih vrednot, borili se bomo proti vsem oblikam rasizma, antisemitizma, proti političnemu nasilju in diskriminaciji," je dejala v poslanski zbornici.

"Italija je del Zahoda"

Tisti v tujini, ki pravijo, da bodo pozorno spremljali delo italijanske vlade, ne spoštujejo italijanskega naroda, je dejala. "Italija je del Zahoda, je zibelka svobode in demokracije," je dodala.

Ob tem pa je zatrdila, da bo vlada vselej v ospredje postavljala italijanske nacionalne interese. "Ne želimo sabotirati EU-ja, temveč jo želimo narediti učinkovitejšo," je dejala. Poudarila je, da bo njena država spoštovala pravila in jih pomagala spreminjati.

EU ne sme biti elitni krog ali delniška družba, temveč skupen dom evropskih narodov, je dejala.

Pred volitvami je Meloni napovedovala, da se se bodo z Brusljem znova pogajali o italijanskem načrtu za okrevanje in odpornost, zdaj se je zavzela le za manjše spremembe, s katerimi bi upoštevali zvišanje cen energije in surovin. Iz omenjenega načrta naj bi sicer Italija prejela okoli 200 milijard evrov pomoči oziroma ugodnih posojil.

Ob naraščanju inflacije je napovedala, da bo njena vlada podprla gospodinjstva in podjetja, zavzela pa se je za bolj pravično porazdelitev bremen na mednarodni ravni.

Dotaknila se je tudi pandemije covida-19 in poudarila, da njena vlada v nobenem primeru ne bo več sprejemala tako strogih ukrepov, kot so veljali v preteklosti.

Zavzela se je za ustavno reformo in uvedbo predsedniškega sistema v Italiji, kar pomeni, da bi predsednika volili na neposrednih volitvah, tako kot v sosednji Franciji. "O tem želimo govoriti z vsemi političnimi silami," je dejala.

Vodja postfašističnih Bratov Italije Meloni je v soboto prisegla kot prva italijanska premierka. Vlado je sestavila skupaj z Ligo in stranko Naprej, Italija. Na predčasnih volitvah 25. septembra so stranke desnega pola dobile absolutno večino v obeh domovih parlamenta.

Vlada ima 24 ministrstev, do konca tedna pa naj bi imenovali še 31 državnih sekretarjev.