"Menim, da je to narobe," je dejala Merkel v enem od javnih komentarjev o nemški notranji politiki. Merkel, ki je Nemčijo vodila med letoma 2005 in 2021, je bila kritična do odločitve, da je CDU na glasovanju v bundestagu z glasovi AfD-jem prvič oblikoval večino. Kot je spomnila, se je vodja CDU-ja Friedrich Merz zavezal, da se bo izognil iskanju večine v bundestagu s pomočjo AfD-ja.

Poslanci v bundestagu so namreč v sredo s tesno večino in ob podpori AfD-ja podprli predlog Merza o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah. Številni so to označili za padec požarnega zidu nesodelovanja s skrajnimi strankami. Po glasovanju je Merz dejal, da obžaluje, če je bil predlog sprejet s pomočjo AfD-ja, in dodal, da ni iskal "druge večine kot tiste na demokratični sredini".

V Nemčiji bodo 23. februarja potekale predčasne parlamentarne volitve. V ospredje kampanj stranke postavljajo tudi migracije, zlasti po vrsti napadov v državi, ki jih številni pripisujejo prebežnikom.

Merkel se je zavzela za sodelovanje vseh demokratičnih strank "ne kot taktični manever, ampak pošteno, zmerno in na podlagi veljavne evropske zakonodaje, da bi storile vse, kar je mogoče, da bi preprečile takšne grozljive napade".

Dan po glasovanju v bundestagu je medtem stranka AfD ponovno izrazila pripravljenost na oblikovanje koalicije z desnosredinsko konservativno unijo CDU/CSU, hkrati pa je bila kritična do Merza, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Pripravljeni smo na vse stranke, ki želijo dobro Nemčiji. To je bilo vedno naše stališče. Tako kot pri zakonodajnih predlogih," je dejal sopredsednik AfD-ja Tino Chrupalla. Čeprav je Merz večkrat izključil možnost koalicije z AfD-jem, je Chrupalla namignil, da bi bil morebiti Merz prisiljen oditi, če bo nasprotoval sodelovanju z AfD-jem.

Razprava o prepovedi AfD-ja

V bundestagu je danes sicer potekala razprava o prepovedi AfD-ja po medstrankarski pobudi, v kateri je 120 poslancev parlament pozvalo, naj ustavno sodišče zaprosi za prepoved skrajno desne stranke.

Po besedah poslanca CDU-ja Marca Wanderwitza Nemčija ne more več tolerirati AfD-ja, ne da bi pri tem utrpela nepopravljivo škodo. Njegov strankarski kolega Philipp Amthor je izrazil prepričanje, da bo skrajno desna stranka ob morebitnem neuspehu pobude nase pripela "demokratični pečat kakovosti, ki si ga ne zasluži".

Konstantin Kuhle iz vrst liberalcev (FDP), ki so prav tako glasovali za Merzev predlog, pa je dejal, da bi prepoved AfD-ja lahko okrepila občutek odtujenosti, ki ga številni Nemci čutijo do institucij liberalne demokracije.

Drug predlog, ki so podprli številni poslanci Zelenih, medtem poziva k strokovni oceni ustavnosti AfD-ja. Po besedah poslanke Zelenih Renate Künast je namreč za prepoved stranke treba ugotoviti, da je ta protiustavna, ne le ekstremistična.

Protesti proti sodelovanju z AfD-jem

Zaradi sprejetja predloga o zavračanju prosilcev za azil na meji se je danes pred sedežem CDU-ja v Berlinu zbralo okoli 6000 ljudi. Shod je potekal pod geslom "Brez sodelovanja z AfD-jem".

Podobni protesti so potekali tudi v nekaterih drugih nemških mestih. V Leipzigu se je po podatkih tamkajšnje policije zbralo približno 5000 ljudi, v Dresdnu pa nekaj sto. Obe mesti sta v zvezni deželi Saška, kjer je prizivno sodišče pred kratkim razsodilo, da se stranka AfD lahko opredeli kot ekstremistična.