Po 98,81 odstotka preštetih glasovnicah je kandidat opozicijskega SDP-ja Milanović dobil 29,52 odstotka glasov, kandidatka vladajočega HDZ-ja Grabar-Kitarovićeva pa 26,72 odstotka glasov. Na tretjem mestu je pevec in podjetnik Miroslav Škoro, ki je prejel 24,44 odstotka glasov. Sledijo Mislav Kolakušić (5,87 %), Dario Juričan (4,57 %), Dalija Orešković (2,89 %), Ivan Pernar (2,32 %), Katarina Peović (1,11 %), Dejan Kovač (0,95 %), Anto Đapić (0,21 %) in Nedjeljko Babić (0,15 %).

V obeh taborih zadovoljni
V štabu Milanovića, ki je slavil tudi v obeh največjih mestih, Zagrebu in Splitu, so pričakovano zelo zadovoljni z izidom. "Številke kažejo dobro in prepričan sem, da bo po objavi uradnih izidov Milanović prvi, kar bo dobra popotnica za zmago v drugem krogu," je po poročanju HRT-ja dejal Siniša Hajdaš Dončić.

Tudi v HDZ-ju so izrazili zadovoljstvo, čeprav je zdajšnja predsednica na 2. mestu. "Od prvega dne smo trdili, da bo Kolinda Grabar-Kitarović v drugem krogu. To so prvi izidi tudi pokazali. Čestitamo ji za ta izid," je dejal Branko Bačić, član stranke.

Vzporedni izidi HRT-ja: naprej Milanović in Grabar-Kitarović
Uradni izidi so tako potrdili napoved vzporednih izidov HRT-ja, po katerih je Milanović osvojil 29,58, zdajšnja predsednica pa 26,38 odstotka glasov. Pevec in podjetnik Miroslav Škoro naj bi osvojil okoli 24,1 odstotka glasov. Tesen troboj so napovedovale tudi javnomnenjske ankete.

Drugi krog volitev bo potekal 5. januarja.

Vseh kandidatov je bilo sicer 11, vendar je imela preostala osmerica kandidatov – Nedjeljko Babič, Ante Đapić, Dario Juričan, Mislav Kolakušić, Dejan Kovač, Dalija Orešković, Katarina Peović in Ivan Pernar – skupno manj kot 20-odstotno podporo.

Prvega kroga hrvaških predsedniških volitev se je do 16.30 udeležilo 38,8 odstotka volivcev oziroma 1,34 milijona državljanov, kar je približno 2,5 odstotne točke oz. 100.000 ljudi več kot v prvem krogu predsedniških volitev leta 2014, je objavila državna volilna komisija.

Največ volivcev je bilo v karlovški županiji (42,8 odstotka), najmanj pa v zadrski (34,8 odstotka).

Volilna komisija je sporočila, da so državljani prijavili manjše nepravilnosti, ki jih sproti rešujejo, ni pa bilo dogodkov, ki bi vplivali na regularnost volitev. Hrvaška policija ne poroča o incidentih.

Škoro kršil volilni molk?

Enega izmed predsedniških kandidatov so morali opozoriti, ker je z objavo izidov volitev na volišču v Avstraliji kršil volilni molk. Hrvaški mediji so poročali, da je šlo za neodvisnega kandidata Miroslava Škora. Za kršitev volilnega molka sicer niso predvidene nobene kazni.

Škoro je bil med prvimi kandidati, ki je danes oddal svoj glas, pri čemer je pozval državljane, naj se udeležijo volitev kljub slabemu vremenu. Izrazil je prepričanje v svojo zmago v prvem krogu.

Okoli 11. ure je na volišče v Zagrebu prišla tudi hrvaška predsednica, ki si želi nov petletni mandat na čelu države. "Vsak glas je pomemben, vsak človek je pomemben pri odločanju, v katero smer bo šla Hrvaška," je Kolinda Grabar-Kitarović pozvala volivce na volišča.

"Počutim se razbremenjeno. Storili smo vse, kar smo lahko," pa je ob oddaji glasu povedal Milanović, ki je dodal, da ljudi ne bo pozival, naj pridejo na volišča. "Če ljudje ne volijo, je to sporočilo," je dejal nekdanji premier.

Milanović na anketah prehitel Grabar-Kitarovićevo

Milanović je šele nekaj dni pred volitvami na javnomnenjskih anketah prvič prevzel vodstvo. V zadnji redni mesečni raziskavi Crodemoskop pred volitvami, ki jo je v petek objavila komercialna Nova TV, je Milanović 0,1 odstotka glasov več od Grabar-Kitarovićeve in prevzel vodstvo s 24,3 odstotka glasov anketiranih. Škoro, ki ga podpirajo predvsem konservativni in skrajno desničarski krogi ter nezadovoljneži v HDZ-ju, je zaostajal za okoli šest odstotnih točk. Število neodločenih volivcev se je sicer z novembrskih osem odstotkov na več kot 13 odstotkov.

Čakajoč na glasove iz tujine

Okoli 6.400 volišč se je za 3,8 milijona volivcev odprlo ob 7. uri zjutraj. Voliti je bilo mogoče tudi na 124 voliščih v 47 drugih državah. Največ, 44 volišč v tujini, je bilo v Bosni in Hercegovini.

Ponekod se je glasovanje zaradi časovne razlike že končalo. Volišča v Avstraliji v mestih Canberra, Sydney in Melbourne so se zaprla ob 9. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Zadnje se bo v ponedeljek popoldne zaprlo volišče v Los Angelesu.

Hrvaški državljani v Sloveniji so se lahko volitev udeležili na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani.

Pričakovan drugi krog 5. januarja

Na Hrvaškem predsednika volijo po večinskem sistemu, kar pomeni, da bo zmagovalec ali zmagovalka tisti, ki bo dobil absolutno večino glasov. Če v prvem krogu to ne bo uspelo nikomur, se bosta kandidata z največjo podporo znova soočila v drugem krogu 5. januarja.

Državna volilna komisija je sporočila, da je volitve spremljalo rekordno število opazovalcev, več kot 24.270, kar je približno 2.000 več kot pred petimi leti. Večinoma gre za opazovalce kandidatov, političnih strank in nevladnih organizacij.