Med hladno vojno je bilo med poskusom prebega iz NDR-ja v ZRN ubitih najmanj 140 ljudi. Foto: EPA
Med hladno vojno je bilo med poskusom prebega iz NDR-ja v ZRN ubitih najmanj 140 ljudi. Foto: EPA

"Naša skupna zgodovina nam kaže, kako dosegamo svoje cilje: s skupnimi močmi – za mir in svobodo, za varnost in blaginjo, za pravno državo in demokracijo," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v nagovoru državljanom dejal Scholz.

Pri tem je poudaril, da so k padcu Berlinskega zidu prispevale tudi nemške sosede v srednji in vzhodni Evropi. "Zmaga svobode jeseni 1989 je bila vseevropska zmaga," je dodal Scholz, čigar vladajoče zavezništvo treh strank je razpadlo, kar je Nemčijo pahnilo v politično krizo.

Nemčija 9. november 1989 praznuje kot dan, ko je vzhodna Nemška demokratična republika po večmesečnih mirnih množičnih protestih odprla meje na Zahod, s tem pa tudi pot do ponovne združitve Nemčije in razpada sovjetskega komunističnega bloka.

Na današnjem praznovanju obletnice pod geslom Ohranimo svobodo! pričakujejo več deset tisoč ljudi.

Osrednje spominske slovesnosti se bo udeležil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Poklonil se bo spominu na najmanj 140 ljudi, ubitih med hladno vojno, ko so poskušali pobegniti iz Nemške demokratične republike (NDR) na Zahod v Zvezno republiko Nemčijo (ZRN).

Sorodna novica Nemški ekonomski inštitut: Politika Trumpa bo prinesla velike težave Nemčiji in EU-ju

Obletnica kristalne noči

Obletnica padca Berlinskega zidu sovpada z obletnico protijudovskega pogroma 9. novembra 1938, znanega kot kristalna noč, ko so nacisti po vsej Nemčiji zažgali ter oropali sinagoge in podjetja v lasti Judov, kar velja za začetek prizadevanj Tretjega rajha za izbris Judov.

Berlinski župan Kai Wegner je opozoril, da je antisemitizem danes še vedno realnost, "žal tudi v našem mestu, na naših ulicah".

Poudaril je, da mestna uprava dela vse, kar je v njeni moči, da za to sovraštvo ne bi bilo prostora. "Naloga vseh nas pa ostaja, da dosledno nasprotujemo sovraštvu do Judov – ne glede na to, od kod prihaja in kje se dogaja," je dodal.

Skrbi Nemčiji povzroča tudi Trumpova zmaga

Nemčija trenutno preživlja težko obdobje. Poleg politične krize, v kateri se je znašla vlada po razpadu koalicije, skrbi prinaša zmaga Donalda Trumpa na ameriških volitvah. Ta bi lahko imela negativne posledice za nemško gospodarstvo.

Dodatne carine na evropske izdelke, ki jih napoveduje Trump, bi bile namreč lahko še posebej pogubne za Nemčijo, za katero so ZDA največja trgovinska partnerica.

EU bi lahko odgovoril s podobnimi ukrepi za uvoz iz ZDA, nemški ekonomski inštitut pa po pisanju londonskega Timesa ocenjuje, da bi trgovinska vojna Nemčijo v štirih letih Trumpovega mandata lahko stala od 120 do 180 milijard evrov.

Nemška združitev tudi po 35 letih še ni končana