Po 54 odstotkih preštetih glasov kaže, da je za Maio Sandu glasovalo 35 odstotkov volivcev, za njenega najbližjega tekmeca Aleksandra Stoianogla pa 30 odstotkov, poroča moldavski Radio Europa.

Sočasno z volitvami so Moldavci odločali tudi, ali naj se vstop v EU zapiše kot cilj v moldavsko ustavo. Po prvih – prav tako delnih in neuradnih – izidih kaže, da je slabih 57 odstotkov ljudi, ki so se referenduma udeležili, glasovalo proti, 44 odstotkov pa za.

Referenduma se je udeležila slaba polovica volilnih upravičencev, volitev pa dobra polovica, kažejo podatki moldavske državne volilne komisije.

11 kandidatov na predsedniških volitvah

Aktualna predsednica Maia Sandu je bila pred glasovanjem favoritinja za še en mandat v predsedniški tekmi, v katero se je sicer podalo 11 kandidatov. 52-letna Sandu je v kampanji poudarjala, da je poslanstvo njene generacije vključiti Moldavijo v evropsko družino. Po njenih besedah je pridružitev EU-ju moldavski Marshallov načrt. Pristopna pogajanja je država uradno začela junija letos.

V prvem krogu volitev je nekdanjo svetovalko pri Svetovni banki izzvalo sedem kandidatov in tri kandidatke. Javnomnenjske poizvedbe so ji napovedovale približno 36-odstotna podporo in s tem drugi krog, v katerem bo, kot kaže njen nasprotnik nekdanji državni tožilec Stoianoglo.

Ta sicer prav tako velja za proevropskega politika, a se obenem zavzema za dobre odnose z Moskvo, ki ima v Moldaviji tradicionalno velik vpliv. Vstopu v Unijo ne nasprotuje niti njegova, Rusiji naklonjena stranka socialistov, ki pa Maii Sandu očita, da je referendum razpisala sočasno zato, da bi si povečala možnosti za ponovno izvolitev.

Visoka volilna udeležba

Za veljavnost referenduma je bila potrebna 33-odstotna volilna udeležba, ki je bila presežena, poroča Euronews.

Do 15. ure po krajevnem času je bila volilna udeležba visoka, saj je svoj glas na predsedniških volitvah oddalo 39 odstotkov upravičencev oz. 1,1 milijona, kar je 215.000 več kot leta 2020. Referenduma se je medtem udeležila približno tretjina volivcev.

Ocene, da je Rusija porabila kar 100 milijonov evrov za spodkopavanje volilnega procesa

Medtem so proruske politične sile v državi pozivale k bojkotu glasovanja, ki ga je prejšnji teden v Kišinjevu kot velik mejnik pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot navaja Euronews, ki se sklicuje na agencijo AP, v Moldaviji ocenjujejo, da je Rusija skupaj porabila kar 100 milijonov evrov za spodkopavanje volilnega procesa, vključno z usklajenimi kampanjami dezinformacij, katerih namen je vplivati ​​na glasovanje. Proruski oligarh Ilan Šor, znan tudi po tem, da je vodil tajne operacije Kremlja v Moldaviji, je javno ponudil denar za glasove proti integraciji v EU.

Moldavija je sicer leta 2022 dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju. Ankete pa kažejo, da je podpora Moldavcev članstvu v EU-ju približno 60-odstotna.