Skladiščni prostori so premajhni, ustrezne sežigalnice odpadkov pa ni, kar predstavlja zdravstveno tveganje, pa tudi nevarnost za okolje, poročajo hrvaški mediji.

V bolnišnicah sosednje države vsak dan ustvarijo več ton kontaminiranih odpadkov. Zgolj največja covidna bolnišnica na Hrvaškem, klinična bolnišnica Dubrava v Zagrebu, mesečno prispeva približno 100 ton kontaminiranih odpadkov, poroča Jutarnji list in izpostavlja, da se je stanje posebej poslabšalo v zadnjem mesecu in da se kontaminirani odpadki kopičijo ob bolnišnicah. Pristojna ministrstva še vedno iščejo ustrezno rešitev, dodaja.

Podjetja, ki odstranjujejo odpadke, preobremenjena

Hrvaška podjetja, ki imajo z bolnišnicami pogodbe za odstranjevanje kontaminiranih odpadkov, so na začetku decembra lani opozorila, da ne morejo več skrbeti za toliko odpadkov, čeprav obratujejo neprekinjeno sedem dni v tednu.

Pred epidemijo bolezni covid-19 so njihove zmogljivosti presegale potrebe države, v zadnjem času pa jim ne uspe poskrbeti za vse kontaminirane odpadke, čeprav so bolnišnicam poslali tudi dodatne zabojnike za skladiščenje.

Izvoziti? Sežgati?

Medtem so hrvaške oblasti preverile, ali je kontaminirane bolnišnične odpadke mogoče "izvoziti" v Avstrijo, Slovenijo in Nemčijo, a se je pokazalo, da so tudi tamkajšnje zmogljivosti zasedene, navaja Jutarnji list.

Sorodna novica V Nemčiji nov črni mejnik, v Španiji skupno že dva milijona okužb z novim koronavirusom

Časopis poroča še, da je kontaminirane odpadke iz bolnišnic mogoče sežigati v sežigalnicah za nevarne snovi, kot to počnejo v cementarni v Našicah, v kateri med drugim sežigajo zasežena prepovedana mamila.

Cementarna nima dovoljenja za sežiganje bolnišničnih odpadkov, a bi ga verjetno lahko začasno dobila, ker bi bile trajnostne posledice veliko manjše od tistih, ki bi lahko sledile, če bi kontaminirane odpadke kopičili na zelenicah ob bolnišnicah.