V letu 2024 je bilo na Hrvaškem izdanih rekordnih 206.529 dovoljenj za delo in bivanje tujih delavcev, s čimer je bila po poročanju Večernjega lista prvič po letu 2021, ko so bile ukinjene kvote za uvoz tuje delovne sile, prvič presežena številka 200.000.

V primerjavi z letom 2023 se je število izdanih delovnih dovoljenj povečalo za 20 odstotkov, od leta 2018, ko je bilo takih dovoljenj izdanih le 32.700, pa številka povečala za več kot šestkrat. Leta 2021 je imela Hrvaška nekaj več kot 80.000 tujih delavcev, leta 2022 dobrih 120.000, leta 2023 pa več kot 170.000.

Največ takih dovoljenj je bilo izdanih za tuje delavce v gradbeništvu (75.000), sledita turizem in gostinstvo (56.000) in industrija (28.500).

Med tujimi delavci prevladujejo državljani sosednje Bosne in Hercegovine (38.100), sledijo pa Nepal (35.600), Srbija (28.000), Indija (20.500), Filipini (14.700), Severna Makedonija (13.855), Bangladeš (13.630), Kosovo (8139), Uzbekistan (6959) in Egipt (6.672).

Medtem ko je število delovnih dovoljenj za delavce iz držav nekdanje Jugoslavije ostalo na približno enaki ravni kot leta 2023, se je število izdanih delovnih dovoljenj za delavce iz oddaljenih držav, med katerimi je največ Nepalcev, povečalo za okoli 12 tisoč.

Največ delovnih dovoljenj je bilo po poročanju Večernjega lista lani izdanih na območju policijske uprave Zagreb, ki pokriva mesto Zagreb in Zagrebško županijo (45.119), sledita pa policijska uprava istrska (28.660) in policijska uprava splitsko-dalmatinska (22.584).

Po podatkih Eurostata je bila Hrvaška leta 2023 za Malto in Ciprom tretja v Evropski uniji po številu izdanih prvih dovoljenj za prebivanje tujcem iz držav zunaj EU-ja glede na število prebivalcev.