Kot so sporočili s španskega ministrstva za promet, so protestniki popoldne zaprli avtocesto AP7 v La Jonqueri pri Gironi in cesto N-II blizu špansko-francoske meje. Na barcelonskem letališču El Prat so odpovedali več deset poletov, predvsem letalski družbi Iberia in Vueling.

Protestniki so zaprli tudi vhode v eno največjih barcelonskih znamenitosti, cerkev Sagrada Familia. Pred nedokončano baziliko arhitekta Antonia Gaudija se je zbrala množica ljudi. Bazilika je na svojem računu na Twitterju sporočila, da turisti ne morejo vstopiti v cerkev in lahko svoje vstopnice prekličejo na spletu.

Po podatkih policije se je v mestu zbralo 525.000 ljudi, španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska pa je napovedal, da bo na obrobje Barcelone poslal dodatne varnostne okrepitve, natančneje pripadnike civilne garde, ki bodo pomagali vzdrževati red.

Okoli 18.00 so pred poslopjem španske policije v Barceloni izbruhnili spopadi med protestniki in policisti. Protestniki so zažigali smetnjake in v policiste metali kamenje, ti pa so odgovorili s solzivcem.

Nasilje po razsodbi sodišča v Madridu

V Barceloni je v četrtek že četrto noč zapored izbruhnilo nasilje. Protestniki, ki so jezni zaradi obsodbe devetih katalonskih voditeljev, so zažigali smetnjake in pohištvo, ponekod so izbruhnili tudi spopadi med policisti in protestniki.

V Barceloni se je zbrala množica ljudi, v mesto prihaja tudi več tisoč udeležencev tridnevnega pohoda, ki so se tja podali iz mest Vic, Girona, Tarrega, Tarragona in Berga.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so protestniki policiste obmetavali s kamni in molotovkami, ti pa so odgovorili z gumijevkami, peno in gumijastimi naboji.

Špansko vrhovno sodišče je v ponedeljek devet katalonskih voditeljev zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije leta 2017 obsodilo na od devet do 13 let zapora zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev.

Puigdemont zavrnil izročitev Španiji

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, za katerega je Španija pred dnevi izdala nov evropski in mednarodni priporni nalog, je v uradu belgijskega državnega tožilca uradno zavrnil izročitev Španiji. Tožilec mu je dovolil oditi in pod določenimi pogoji tudi zapustiti državo, če želi.

Špansko vrhovno sodišče je v ponedeljek, le nekaj ur po izreku zapornih kazni za devet nekdanjih katalonskih voditeljev zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije leta 2017, izdalo tretji evropski zaporni nalog za Puigdemonta zaradi "kaznivih dejanj vstajništva in zlorabe javnih sredstev". Zaradi istih obtožb je bilo devet nekdanjih katalonskih voditeljev v ponedeljek obsojenih na od devet do 13 let zapora.

Puigdemont, ki je k tožilcu prišel prostovoljno, potem ko je prejel uradno obvestilo o pripornem nalogu, je novinarjem v Bruslju povedal, da so mu dovolili ostati na prostosti brez jamstev in da lahko Belgijo zapusti z dovoljenjem sodnika. Mora pa se javiti na sodišče, ko ga pokličejo. Iz njegovega tiskovnega urada so sporočili, da je uradno zavrnil izročitev Španiji in da se je pri tem skliceval na imuniteto kot evropski poslanec.

Odkar se je Puigdemont leta 2017 po neuspešnem poskusu osamosvojitve Katalonije zatekel v Belgijo, je to že tretji evropski zaporni nalog, ki ga je zanj izdala Španija. Leta 2017 so mu ob obravnavi prvega pripornega naloga prepovedali odhod iz države. Določili so tudi, da mora imeti v Belgiji stalno bivališče in se javiti na sodišče, ko ga pokličejo.

Tokrat so Španijo prosili za prevod naloga, saj ga je poslala samo v španščini. Ob tem so poudarili, da morajo preveriti, ali gre za kršitev belgijskih zakonov. Glede na kompleksnost primera in dva že pred tem izdana naloga pa je potrebna poglobljena pravna analiza, so sporočili v torek iz Bruslja.

Španski vrhovni sodnik Pablo Llarena je sicer drugi evropski priporni nalog za Puigdemonta julija 2018 umaknil, potem ko je nemško deželno sodišče v Schleswig-Holsteinu ugodilo zahtevi Španije za izročitev Puigdemonta zaradi zlorabe javnih sredstev, ne pa zaradi upora. V prvem pripornem nalogu iz leta 2017 so namreč aretacijo in izročitev zahtevali zaradi upora in zlorabe javnih sredstev. Zdaj pa aretacijo utemeljujejo z vstajništvom.