Pri tem je poudaril večetnične oborožene sile, ki da so zgodba o uspehu. Stoltenberg je že pred razpravo poudaril, da je regija Zahodnega Balkana strateško pomembna za Nato in da je od konfliktov v 90. letih prehodila že dolgo pot, a da se zdaj napetosti znova stopnjujejo, zlasti na Kosovu in v BiH-u.

V Natu odločno podpirajo večetnične državne strukture, zlasti oborožene sile, in izražajo zaskrbljenost zaradi "razdiralne retorike" srbskega člana predsedstva BiH-a Milorada Dodika. Dodikova retorika da spodkopava daytonski sporazum, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH-u, ter prizadevanja za vzpostavitev stabilnega večetničnega BiH-a. Nato bo še naprej zagotavljal podporo in storil vse, kar lahko, za preprečitev spodkopavanja večetničnih institucij, je poudaril Stoltenberg.

Slovenski zunanji minister Anže Logar je današnjo razpravo o Zahodnem Balkanu opisal kot pomembno dodano vrednost. Opozoril je, da dogajanje v regiji kaže, da pot napredka ni samoumevna in da lahko zelo hitro države uberejo rakovo pot. Zato je treba vsa prizadevanja usmeriti v nadaljnje zagotavljanje evropske perspektive državam v regiji ter poskrbeti za reformni proces in državam tudi ponuditi razlog, da stopajo po reformni poti, je še poudaril Logar.

Pri tem je pojasnil, da je Slovenija, tudi v okviru oktobrskega vrha EU-ja in Zahodnega Balkana na Brdu, prispevala, kolikor je bilo v njeni moči, da se reformni proces v regiji okrepi. O možnosti sankcij proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti BiH-a, ki jih preučujejo v EU-ju, v Rigi po Logarjevih besedah niso govorili. Sporočila EU-ja akterjem v BiH-u so bila zelo jasna, je dejal minister in izrazil prepričanje, da bo v prihodnje mogoče doseči napredek v dogovoru z vsemi tremi entitetami v BiH-u.

Nemčija pozvala k sankcijam

K preučitvi možnosti ukrepanja EU-ja proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti BiH-a, tudi sankcij, je sicer pred nekaj tedni pozvala Nemčija. Med članicami Unije je po navedbah nekaterih visokih diplomatskih virov v EU-ju široka podpora temu predlogu, dve članici pa da imata trenutno pomisleke. Madžarska je pomisleke glede sankcij že javno izrazila. Poleg nje pa naj bi po neuradnih navedbah najbolj oklevala še Slovenija.

S slovenske strani sicer jasnega odgovora na vprašanje glede sankcij za zdaj ni bilo mogoče pridobiti, le sporočilo, da je Slovenija naklonjena konstruktivnim pobudam za pomoč BiH-u in da podpira enotno, suvereno in ozemeljsko celovito Bosno in Hercegovino.

Logar je na vprašanje, ali Slovenija podpira sankcije, dejal, da trenutno razvoj dogodkov kaže na izboljšanje razmer, kar lahko pozdravijo. "V tem pogledu je predvsem treba umiriti retoriko, ki smo jo na tem delu Zahodnega Balkana v zadnjem obdobju srečevali. Slovensko predsedstvo bo prispevalo k umiritvi retorike, ne k razvnemanju strasti," je poudaril Logar.

Na vprašanje, ali torej potrjuje informacije, da Slovenija razpravi o sankcijah ni naklonjena, je odgovoril, da ničesar ne potrjuje, ker na ravni ministrov o tem sploh niso razpravljali. "V času slovenskega predsedstva Slovenija igra vlogo poštenega pogajalca in to nameravamo izvajati do 31. 12. opolnoči," je sklenil.