Vlada je v soboto kot enega izmed ukrepov za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom uvedla policijsko uro, ki velja od 21.00 do 4.30 naslednji dan. Od takrat se po več mestih vsak večer odvijajo nasilni protesti. Začeli so se v Amsterdamu in Eindhovnu, nato pa so se razširili še v Rotterdam, Haag, Den Bosch, Goudo, Amersfoort, Haarlem in drugam. Najhuje je bilo v nedeljo in ponedeljek, nato so se razmere nekoliko umirile.

Shodi so večinoma organizirani prek družbenih omrežij, privabljajo pa pretežno mlade ljudi, ki na pohodih po mestih razbijajo izložbe, uničujejo lastnino, mečejo kamne in petarde v policiste, ponekod tudi zažigajo avtomobile. V mestu Urk so vrgli baklo v center za testiranje, v Enschedeju so kamne metali celo v bolnišnico, poročajo pri Euronewsu. Policija je samo v torek po vsej državi aretirala 131 ljudi, od tega večino v Rotterdamu, skupno v zadnjih dneh pa več kot 500.

Nasilje je pretreslo prebivalce sicer zelo mirne države. Mnogi si ne upajo več zapustiti svojih domov, ogorčenje nad dejanji protestnikov je vse večje.

"Dvom o vseh družbenih institucijah"

Strokovnjaki svarijo, da so protestniki pisana množica različnih skupin – desničarski skrajneži, huligani, zanikovalci covida-19 in politični protestniki. Je prepoved gibanja v nočnem času njihova skupna točka? "Ne, gre za širšo stvar, to je nezaupanje v vlado, sovraštvo do vlade in še več, druži jih sovraštvo in dvom o vseh družbenih institucijah," meni van Buuren, profesor na univerzi v Leidnu. "To sovraštvo se je v ljudeh nabiralo leta zaradi različnih stvari – osebnih razočaranj, pomanjkanja motivacije, slabih izkušenj, jeze. Nasilneži so tako zelo raznolika skupina ljudi. Nekateri pa so se na ulice verjetno odpravili tudi iz čistega dolgčasa."

Opozarja tudi, da mladino tare več skrbi – prekarnost, rast zaposlitev za določen čas, neuspehi pri reševanju stanovanjskega problema, nezadovoljstvo z Evropsko unijo, veliko je tudi ljudi, ki ne zaupajo farmacevtski industriji in strokovnjakom glede cepljenja proti covidu-19.

Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja, je v oddaji Odmevi navedel besede glavnega nizozemskega kriminologa, ki meni, da na protestih sodelujejo vsaj tri skupine: zanikovalci koronavirusa in pandemije, politično motivirani protestniki in najstniki, ki so začutili priložnost, da se zdivjajo. Jurič je še opozoril, da v državi narašča tudi politična napetost, saj bodo v državi sredi marca predčasne parlamentarne volitve.

"Ne vdaš se pred ljudmi, ki razbijajo okna"

Več ministrov je zatrdilo, da vlada od nočne policijske ure zaradi izgredov ne bo odstopila. Finančni minister Wopke Hoekstra, ki meni, da za izgredi stoji drhal in ne legitimni protestniki, je dejal, da se "ne vdaš pred ljudmi, ki razbijajo izložbena okna". Tudi pravosodni minister Ferd Grapperhaus je zagotovil, da bodo ukrep ohranili, ker je potreben v boju proti novemu koronavirusu. Premier Mark Rutte pa je dogajanje označil za kriminalno nasilje.

Z uvedbo policijske ure pa se niso strinjali vsi. Med njimi je Geert Wilders, voditelj največje opozicijske stranke, skrajno desne Stranke za svobodo (PVV), ki je dejal, da je ukrep znak "popolne nemoči in panike" trenutne vlade.

Ruttejeva liberalna vlada je namreč v prvem valu sprejemala nekoliko blažje ukrepe kot sosednje države, saj v državi ni veljalo obvezno nošenje mask, trgovine niso bile zaprte in gibanje ni bilo omejeno. Oktobra pa so se ukrepi zaostrili, saj so morali bari in restavracije zapreti vrata, decembra je sledilo še zaprtje šol in nenujnih trgovin. Epidemiološke razmere v državi sicer niso tako slabe.