Odvetnik Nemčije Jeffrey Harris trdi, da sodišče na Manhattnu ni pristojno za reševanje spora, pri čemer je kot argument navedel, da je Nemčija suverena država in da pravna doktrina pravi, da se morajo sodišča vzdržati odločanja o političnih vprašanjih. "Morali bi se vzdržati od primera in dovoliti, da se nadaljujejo dvostranska pogajanja med Nemčijo in Namibijo," je dejal Harris. Nemška vlada se je z zdajšnjimi namibijskimi oblastmi začela pogajati o morebitnih odškodninah za genocid.

Na drugi strani Kenneth McCallion, ki zastopa ljudstvi Herero in Nama in organizacije, ki so vložile tožbo, vztraja, da suverenost Nemčije ne ščiti pred tožbo, saj je genocid kršitev mednarodnega prava. Tožba je bila sicer vložena lani, Nemčija pa se sprva sploh ni udeleževala sodnih obravnav.

Nemčija je sicer priznala genocid, ki je potekal med letoma 1904 in 1908, ko je bila Namibija nemška kolonija, znana pod imenom Nemška jugozahodna Afrika, in v katerem so obračunali s pripadniki ljudstev Herero in Nama, ki so se uprli nemški vladavini. Nemci so iztrebili od 24.000 do 100.000 pripadnikov ljudstva Herero (do 80 odstotkov vseh!) in 10.000 pripadnikov ljudstva Nama. Žrtve so bile prisiljene živeti v težkih razmerah v koncentracijskih taboriščih, lobanje nekaterih pa so v znanstvene namene poslali v Nemčijo, kažejo izsledki zgodovinarjev, ki pokole pripadnikov ljudstev Herero in Nama označujejo za prvi genocid v 20. stoletju.

Obtožnica vsebuje točko, da je Nemčija kršila mednarodno pravo glede pravic domorodnih ljudstev, s tem ko je zavrnila pogajanja neposredno s pripadniki ljudstev Herero in Nama. Tožniki Nemčiji med drugim očitajo, da je obogatela s prilastitvijo zemlje ljudstev Herero in Nama in s prodajo lobanj umorjenih žrtev. Sodnico so pozvali, naj primer prepozna kot kolektivno tožbo (t. i. class action) in dodeli odškodnino.

Harris je trdil, da bi ameriško sodišče odškodnino lahko dodelilo le, če bi bilo bogastvo, ki ga je Nemčija ukradla iz Namibije, prisotno na ameriških tleh. Tožniki so glede tega v tožbi zapisali, da ima Nemčija v New Yorku v lasti več nepremičnin, a po Harrisovih besedah jim ni uspelo dokazati, da je nemško premoženje v New Yorku povezano z nemškimi dejavnostmi v Namibiji. McCallion je to trditev zavrnil, češ da se da "gotovo izslediti denar in ga, tako v ekonomski teoriji kot v pravni teoriji, povezati z nakupom stavb".

Sodnica o nemškem pozivu, naj zavrne primer, še ni odločila.