Finančni ministri z evrskega območja bodo odločali o zadnjem svežnju denarne "pomoči" Grčiji, na račun katere je Nemčija zaslužila 2,9 milijarde evrov.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 273,7 milijarde evrov posojila, da se je takrat izognila bankrotu. Denar, ki ga je prejela v sklopu treh programov, bo morala posojilodajalcem seveda vrniti.

Zadnji finančni obrok, ki se izteče 20. avgusta, naj bi znašal med 11 in 12 milijardami evrov. Poleg tega je v načrtu še posebna denarna rezerva okoli 20 milijard evrov, ki naj bi Grčiji omogočila kritje finančnih potreb do začetka leta 2020.

Nemčija vpeljevala politiko zategovanja pasu
Na račun posojil in odkupovanja obveznic v "pomoč" Grčiji pa je svojevrsten dobiček ustvarila Nemčija, saj je morala Grčija skozi program odkupa državnih obveznic ranljivih evrskih držav, ki ga je leta 2010 ustanovila Evropska centralna banka. Nemška centralna banka je na ta račun prejela 2,9 milijarde evrov – ti dohodki so bili zaradi nemške pomoči namreč prenakazani v nemški proračun. V to je vključeno tudi 400 milijonov evrov dobička nemške razvojne banke KfW, ki je v lasti nemške vlade.

Nemčija je bila sicer v postopku reševanja grških financ neizprosna pogajalka, saj je od Aten pogosto zahtevala stroge reforme in varčevalne ukrepe.

Zadnji sveženj pomoči za Grčijo
Finančni ministri držav v evrskem območju bodo danes v Luksemburgu sprejeli pomemben sveženj odločitev o Grčiji, sestavljen iz treh gradnikov: zadnjega obroka v okviru programa pomoči in denarne rezerve za naprej, ukrepov za zmanjšanje dolga in nadzora po koncu programa pomoči. Najtrši oreh bo opredelitev ukrepov za zmanjšanje ogromnega grškega javnega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).

Med možnostmi omenjajo podaljšanje ročnosti posojil, da evropski reševalni sklad ESM odkupi draga posojila IMF-a, "finančni bonus" štirih milijard evrov do leta 2022 iz dobičkov, ki so jih imele članice EU-ja od preteklih posojil državi, ter vezavo odplačevanja dolga na rast.

Bruselj za strožji nadzor
V Bruslju poudarjajo, da bo Grčija potrebovala strožji mehanizem nadzora po izteku programa, kot so ga druge članice, ki so potrebovale finančno pomoč. A obenem izpostavljajo, da to ne bo četrti program pomoči. Drugi del sestanka, ki bo v razširjeni sestavi – vse članice razen Velike Britanije – bo namenjen prenovi evrskega območja, ki bo sicer tudi pomembna tema na vrhu EU-ja naslednji teden.