Za sprejetje predloga je bila potrebna dvotretjinska večina, saj predvideva omilitev ustavnih omejitev glede zadolževanja. V skladu s predlogom lahko Nemčija omejitve preseže z namenom zvišanja izdatkov za obrambo, civilno zaščito, obveščevalne službe in kibernetsko varnost.

"Najmanj desetletje smo imeli lažen občutek varnosti," je med razpravo pred glasovanjem povedal vodja krščanskih demokratov (CDU) in kanclerski kandidat Friedrich Merz in poudaril potrebo po celoviti obnovi nemških obrambnih zmogljivosti. Ob tem je Rusijo obtožil, da vodi vojno proti Evropi, poroča mreža Deutsche Welle (DW).

Sprejetje dogovora bo namreč vplivalo tudi na nemško pomoč Ukrajini. Kot je pred glasovanjem dejal Merz, bi lahko Nemčija že do petka za ta namen sprostila dodatne tri milijarde evrov, navaja DPA.

Druga pomembna točka predloga je vzpostavitev posebnega sklada v vrednosti 500 milijard evrov za naložbe v infrastrukturo v obdobju 12 let in podnebno preobrazbo. Za to bo od skupnega zneska namenjenih 100 milijard evrov.

Predlog je podprlo 513 poslancev, proti pa jih je bilo 207. Konservativci in socialdemokrati so želeli, da zakonodajo sprejme odhajajoči parlament, saj bi sprejemanje v naslednji sestavi bundestaga, ki bo delati začel 25. marca, lahko blokirali skrajno desni in levi poslanci. Merz je naglo sprejemanje zakona utemeljeval s hitro spreminjajočimi se geopolitičnimi razmerami.

To je razburilo zlasti skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD) in Levico. "Najdragocenejša dobrina politikov je verodostojnost. S temi sramotnimi dejanji, spoštovani gospod Merz, ste jo popolnoma izgubili," je pred glasovanjem dejal sopredsednik AfD-ja Tino Chrupalla. Dodal je, da se lahko volivci upravičeno počutijo izdane.

Zakonodajo mora še obravnavati zgornji dom bundesrat, ki predstavlja vlade 16 nemških zveznih dežel. Zakon bo verjetno sprejet, saj so načrt podprli tudi Svobodni volivci Bavarske, bavarska desnosredinska stranka.

Opuščanje fiskalnega varčevanja

Reforme predstavljajo pomembno rahljanje t. i. dolžniške zavore, ki je bila uvedena po svetovni finančni krizi leta 2008, vendar so jo kritizirali, da je zastarela in da Nemčijo fiskalno omejuje.

Po podatkih inštituta za ekonomske raziskave ZEW, ki so bili objavljeni v torek, so obeti za ugodno zadolževanje dvignili optimizem nemških vlagateljev. Gradbeni sektor se lahko veseli spodbud iz sklada za obnovo nemške infrastrukture, pridobila pa bo tudi obrambna industrija.

Toda kritiki, tudi v njegovi lastni stranki, Merzu očitajo "volilno prevaro", saj je med kampanjo obljubljal omejitev porabe, nato pa le nekaj dni po zmagi napovedal spremembo fiskalne politike.

Ekonomisti opozarjajo, da so za zagotovitev trajnostne rasti potrebne nadaljnje reforme, na primer za zmanjšanje birokracije. Tudi bonitetna agencija Fitch Ratings je v torek opozorila, da bi bila lahko bonitetna ocena Nemčije dolgoročno ogrožena, če obsežnih izdatkov ne bodo nadomestili ukrepi za konsolidacijo ali če se rast ne bo trajno izboljšala.