Po poročanju Spiegla bi Rheinmetall AG lahko vložil več milijonov evrov visok odškodninski zahtevek proti zvezni vladi. Svojo namero je podjetje sporočilo v pismu gospodarskemu ministrstvu.

Nemški varnostni svet je začasno ustavitev prodaje orožja Savdski Arabiji potrdil "zaradi političnih vzrokov", velikan obrambne industrije pa se zaradi tega čuti upravičenega do odškodnine.

Rheinmetall se tudi boji, da bi njihovi delničarji lahko vložili tožbe proti podjetju, če uprava ne zahteva odškodnine zaradi izgub, ki so jih utrpeli zaradi blokade prodaje orožja Savdijcem. Točna vsota zahtevane odškodnine ni znana.

Oktobra je nemška kanclerka Angela Merkel sporočila, da bo Nemčija "zaradi trenutnih okoliščin" ustavila prodajo orožja Riadu, pri čemer je imela v mislih preiskavo umora savdskega novinarja in kritika savdskih oblasti Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu.

Podaljšali embargo

Novembra je nemško ministrstvo za gospodarstvo potrdilo, da so ustavili prodajo vsega orožja Riadu ‒ celo tiste pošiljke, potrjene še pred oktobrsko odločitvijo Merklove.

Rheinmetall naj bi se za tožbo odločil tudi zato, ker se je nemška vlada odločila, da embargo na prodajo orožja podaljša še za najmanj dva meseca. Po prvotnih načrtih bi moral biti embargo v veljavi samo do konca leta 2018, a ga je vladni kabinet na začetku tega meseca po razgreti razpravi podaljšal.

Razen Rheinmetalla ni noben nemški proizvajalec orožja za zdaj izrazil negodovanja zaradi položaja. Pred embargom je Nemčija samo lani odobrila izvoz orožja Savdski Arabiji v vrednosti 416,4 milijona evrov. A skupna izguba, ki so jo nemška podjetja utrpela zaradi embarga, bi lahko bila še precej višja ‒ Spiegel navaja vrtoglavo številko do 2 milijard evrov.

Zahod ni pripravljen izgubiti milijard

Merklova je tudi pozvala evropske zaveznice Nemčije, naj sledijo njenemu zgledu in ustavijo prodajo orožja Savdijcem. In medtem ko sta Norveška in Španija to storili, so bili drugi precej bolj zadržani do tega, da bi njihove obrambne industrije utrpele izgube zaradi situacije.

Tako denimo francoski predsednik Emmanuel Macron ni želel ustaviti prodaje orožja Savdijcem, saj so imeli s kraljevino samo v obdobju med septembrom 2017 in avgustom 2018 za kar 4 milijarde evrov vrednih orožarskih poslov.

Tudi ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bi bilo "trapasto" se odreči 110 milijardam dolarjev vredni orožarski pogodbi, ki jo imajo ZDA s Savdsko Arabijo ‒ kljub pritiskom z obeh strani političnega spektra.

Tudi kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da bi bilo "zelo težko" se odreči 12 milijard dolarjev vrednemu orožarskemu dogovoru z Riadom ‒ kljub "zaskrbljenosti" nad Hašokdžijevo usodo.

Grozljivi umor uglednega novinarja je močno načel odnose Riada z zaveznicami na Zahodu. ZDA so novembra uvedle gospodarske sankcije proti 17 savdskim predstavnikom, mesec dni pozneje pa je ameriški senat soglasno sprejel resolucijo, da je za umor odgovoren savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman. A Trumpova administracija se je obsodb vzdržala.

Sama Savdska Arabija je za umor obtožila 11 oseb, pri čemer petim grozi smrtna kazen. A kljub številnim dokazom o nasprotnem savdske oblasti vztrajajo, da prestolonaslednik za umor ni vedel.