Imenovanje premierke so predstavniki Socialdemokratskega zavezništva, ki ga vodi Frostadottir, Liberalne reformne stranke in Ljudske stranke razglasili na predstavitvi koalicijskega dogovora v Rejkjaviku.

Vodja Liberalne reformne stranke Thorgendur Katrin Gunnarsdottir bo postala zunanja ministrica, vodja Ljudske stranke Inga Saeland pa bo vodila resor socialnih zadev in stanovanjske problematike.

"Naša prva naloga je z odločnim vodenjem fiskalne politike stabilizirati gospodarstvo in znižati obrestne mere," je dejala premierka Frostadottir in dodala, da si bo vlada prizadevala za večje ustvarjanje bogastva v zasebnem sektorju, s čimer se bo povečala kakovost življenja v državi.

Zadnjih sedem let je nordijsko otoško državo z nekaj manj kot 390.000 prebivalci vodila tristrankarska koalicija, ki so jo sestavljali konservativna Stranka neodvisnosti, desnosredinska Napredna stranka in levo-zeleno gibanje.

Koalicija je zaradi nesoglasij sredi oktobra razpadla. Na volitvah 30. novembra so socialdemokrati postali najmočnejša sila z 20,8 odstotka glasov in podvojili svoj izid s prejšnjih volitev. Močno sta se okrepili tudi Liberalna reformna stranka in Ljudska stranka. Skupaj imajo koalicijske stranke v parlamentu 36 od 63 poslancev.

Vlada napovedala referendum o članstvu v EU-ju

Nova islandska vlada je sporočila, da namerava do leta 2027 izpeljati referendum o članstvu v EU-ju, poroča Euronews. Vlada je tudi sporočila, da bo ustanovila skupino strokovnjakov, ki bo preučila prednosti in slabosti ohranitve islandske krone pred uvedbo evra.

"Dogovorili smo se, da parlament sprejme predlog o izvedbi referenduma o nadaljevanju pristopnih pogajanj Islandije k Evropski uniji in da bo ta referendum izveden najpozneje leta 2027," je dejala Gunnarsdottir.

Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je junija izvedlo podjetje za tržne raziskave Maskina, podpora članstvu v EU-ju med prebivalci Islandije narašča.

Anketa je pokazala, da je nekaj več kot 54 odstotkov anketiranih naklonjenih pridružitvi Uniji, večina jih tako meni, da bi bila gospodinjstva v EU-ju v boljšem finančnem položaju. Rezultati ankete kažejo na precejšen preobrat javnega mnenja do članstva Islandije, ki je bila do vstopa v Unijo.

Islandska javnost je bila v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja razdeljena v tri približno enako velike tabore, za, proti in neodločeni. Toda zaradi težav, kot so bila finančna kriza leta 2008, brexit ter številna domača vprašanja, se zdi, da se Islandci počasi ogrevajo za idejo pridružitve Uniji.

Večina anketiranih (74,2 odstotka) tako tudi podpira referendum o članstvu.