Azerbajdžanske sile še naprej obstreljujejo Stepanakert. Od začetka spopadov je bilo uničenih že več zgradb in cest, po mestu ležijo neeksplodirane naprave. V mestu se tudi danes slišijo eksplozije in sirene, s terena poročajo novinarji francoske tiskovne agencije AFP.

Armenija trdi, da je Azerbajdžan obstreljeval tudi mesto Šuša, pri čemer je bila poškodovana v 19. stoletju zgrajena katedrala, poroča Al Džazira. Azerbajdžan je sicer že zanikal, da so njegove sile napadle katedralo. "Informacija o poškodovani cerkvi v Šuši nima povezave z vojaškimi dejavnostmi azerbajdžanske vojske," je sporočilo obrambno ministrstvo v Bakuju. "V nasprotju z armenskimi silami azerbajdžanska vojska ne strelja na zgodovinske, kulturne in še posebej ne na verske objekte in spomenike," so zatrdili po poročanju AFP-ja.

Azerbajdžan tudi trdi, da so armenske sile znova obstreljevale drugo največje mesto v državi Gandža in več drugih azerbajdžanskih vasi v okolici Gorskega Karabaha. V vasi Goranboj naj bi pri tem umrl civilist.

Po navedbah Azerbajdžana je do zdaj v vojni umrlo 30 azerbajdžanskih civilistov. Smrtnih žrtev pri vojaških silah ne navajajo. Armenske sile poročajo o novih 30 smrtnih žrtvah med vojaki, skupno je padlo 350 armenskih borcev.

Armenski varuh: Razseljena že polovica prebivalstva

Armenski varuh človekovih pravic Artak Beglarjan je ob tem za AFP v sredo povedal, da je bilo v Gorskem Karabahu razseljenega že okoli 50 odstotkov prebivalstva oziroma od 70.000 do 75.000 ljudi. Domove naj bi zapustilo kar 90 odstotkov tamkajšnjih žensk in otrok. V Gorskem Karabahu živi sicer okoli 140.000 ljudi, med njimi naj bi bilo več kot 90 odstotkov Armencev.

Srečanje v Ženevi brez armenskih predstavnikov

Sorodna novica Gorski črni vrt se znova obdeluje z orožjem, mirovnega sporazuma ni na vidiku

V Ženevi se bodo medtem prvič od začetka vojne 27. septembra srečali mednarodni posredniki v okviru Skupine Minsk, ki deluje pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje Evrope (OVSE). Srečanja diplomatov Francije, Rusije in ZDA se bo udeležil tudi zunanji minister Azerbajdžana Džejhun Bajramov.

Armenski zunanji minister Zohrab Mnacakanjan se srečanja v Ženevi ne bo udeležil. S predstavniki omenjenih treh držav se bo sešel v ponedeljek v Moskvi, kjer se bo srečal tudi z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je dejal, da udeležba v Ženevi nakazuje, "kdo si želi pogajanj". Ponovil je zahtevo Azerbajdžana, da v pogajanjih sodeluje tudi Turčija, ki je danes sporočila, da "se status quo v Gorskem Karabahu mora končati".

Azerbajdžan odpoklical veleposlanika iz Grčije

Azerbajdžan je medtem odpoklical svojega veleposlanika v Grčiji, ker naj bi v bojih sodelovale tudi skupine etničnih Armencev iz Grčije. Armenija navedbe zanika. Grčija je medtem zaradi "neutemeljenih in žaljivih obtožb" odpoklicala svojega veleposlanika v Azerbajdžanu.

Armenija, Rusija, Francija in Sirija medtem trdijo, da se na azerbajdžanski strani borijo sirski uporniki, ki jih je v Siriji podpirala Turčija. Pojavljala so se tudi poročila o prisotnosti pakistanske vojske.

Letošnji spopadi so najhujše obračunavanje med Armenijo in Azerbajdžanom po vojni za Gorski Karabah ob razpadu Sovjetske zveze, v kateri je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi. Vojna se je končala s premirjem iz Biškeka.

Samooklicani Republiki Artsah je pripadlo zgodovinsko območje Gorskega Karabaha in sedem med vojno osvojenih območij s pretežno azerbajdžansko populacijo, vendar je ni priznala še nobena država – niti Armenija. Mednarodnopravno je Gorski Karabah z večinsko armensko populacijo ozemlje Azerbajdžana.