"Nocoj so se na široko odprla vrata upanja. Ne pozabite – Bog odpušča vse in odpušča vsakomur. Tudi mi moramo zasejati upanje, tako v naših srcih kot po vsem svetu," je med večerno mašo pred božičem v baziliki svetega Petra dejal papež.

Poleg tega je opozoril tudi na številne spopade, ki divjajo po vsem svetu. Vernike je pozval, naj ob tem ne bodo ravnodušni in brezbrižni, naj bodo na poti upanja hkrati drzni in sočutni ter glasno opozarjajo na stvari, ki se ne bi smele dogajati.

Papež je pred tem z obredom odpiranja svetih vrat v baziliki slovesno odprl sveto leto Katoliške cerkve. Tokratno sveto leto oziroma jubilej zaznamuje geslo Romarji upanja, osrednja tema pa je prav spodbujanje upanja v svetu, ki ga pretresajo konflikti.

Frančišek je pred odpiranjem svetih vrat povedal, da romarji v svetu in pričevalci miru "vstopajo v čas usmiljenja in odpuščanja". Pred vrati se je na kratko pomudil v tihi molitvi in potrkal nanje, potem pa so jih njegovi pomočniki od znotraj odprli.

Ko je pred pol stoletja papež Pavel VI. odpiral sveta vrata v največji baziliki krščanstva, je po njih tolkel s kladivcem, saj so bila zazidana, ko so jih sneli, pa so po njem padali koščki ometa.

Na božični večer pred zadnjim rednim jubilejem ob prelomu tisočletja je bil starodavni obred že precej poenostavljen. Papež Janez Pavel drugi, šibak in bolehen, je na težka bronasta vrata narahlo položil roki in jih odrinil.

V Vatikanu v svetem letu pričakujejo več kot 30 milijonov obiskovalcev

Frančišek je leto 2025 za sveto leto razglasil maja, trajalo pa bo do 6. januarja 2026, ko se bodo sveta vrata bazilike svetega Petra znova zaprla. V Vatikanu v tokratnem svetem letu pričakujejo več kot 30 milijonov obiskovalcev.

Sorodna novica Slovenski škofje: Svet ima prihodnost le, če ne bomo bežali pred lučjo

Odprtje svetih vrat, ki so sicer zaprta in zazidana, ključ pa zapečaten, za katoličane simbolizira odrešenje in prehod iz materialnega v duhovni svet. Verniki, ki bodo v jubilejnem letu romali v Rim in stopili skozi mogočna bronasta vrata, po katoliški tradiciji prejmejo odpuščanje za svoje grehe.

Prvo sveto leto v tradiciji Rimskokatoliške cerkve je leta 1300 razglasil papež Bonifacij VIII. Vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve lahko razglasi tudi izredno sveto leto, kot je leta 2015 storil tudi Frančišek, ko je razglasil sveto leto usmiljenja.

"Papež Frančišek je napovedal, da bo nadaljeval tradicijo," je pojasnil strokovnjak za Vatikan agencije Reuters Joshua McElwee. Med letom 2000 je Vatikan sprožil kampanjo za odpis dolga državam v razvoju v znesku 130 milijard dolarjev.

Praznovanje jubileja izhaja iz hebrejske tradicije. Judje so s trobljenjem na jobel, ovnove rogove, oznanili vsako petdeseto leto, ko je počivala zemlja, ko so morali osvoboditi sužnje in odpisati dolgove.