Naloga omenjenega 18-članskega odbora je zagotavljati, da se države držijo zavez, ko gre za spoštovanje človekovih pravic. Ta organ ZN-a sicer nima nobenih pristojnosti za uveljavljanje svojih odločitev. Na sedežu ZN-a v Ženevi presojal o primeru dveh žensk, ki so ju v Franciji leta 2012 obsodili in oglobili zaradi nošnje nikaba – tančice, pri kateri so odkrite le oči. Po mnenju odbora je omenjeni zakon kršil njune pravice, zato je pozval, da se jima izplača odškodnina.

"Francoski zakon neproporcionalno krši pravice pritožnic do izražanja njunih verskih prepričanj," je v izjavi zapisal odbor. Pri tem je izrazil dvom v utemeljitev Pariza, da je prepoved zakrivanja obraza v javnosti nujna iz varnostnih in družbenih razlogov.

Evropsko sodišče za ČP zakon podprlo
Francija, ki je ratificirala konvencije ZN-a o človekovih pravicah, je po mnenju odbora dolžna izpolniti njegova priporočila in delovati v dobri veri, je izjavila članica odbora Ilze Brands-Kehris. Po njenih besedah si v Franciji manj kot 2.000 žensk zakriva obraz, zato ima zakon nanje izjemno neproporcionalen vpliv.

Odločitev odbora je sicer v nasprotju s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je leta 2014 francoski zakon podprlo in zavrnilo trditve, da krši versko svobodo. Odločitev je v Franciji obudila razprave, v katerih si nasproti stojijo podporniki sekularne francoske ustave na eni in zagovorniki verske svobode na drugi strani.

Zakon v veljavi od leta 2011
Francija je kot prva med evropskimi državami sprejela tovrsten zakon. Ta je bil ob sprejetju leta 2010 – veljati je začel leto kasneje – deležen široke podpore javnosti, a številni so že tedaj izpostavljali, da je njegova tarča majhna manjšina muslimank, ki si v javnosti zakriva obraz. V Franciji živi okoli pet milijonov muslimanov, ženske, ki ne upoštevajo prepovedi zakrivanja obraza, pa lahko doleti denarna kazen v višini do 150 evrov. Po Franciji je še niz evropskih držav sprejel podobne prepovedi zakrivanja obraza, med njimi Danska, Avstrija in Belgija.