"Do 1. januarja 2024 razpustite vse državne ustanove in organizacije, ki so jim podrejene, in Republika Gorski Karabah (Arcah) bo prenehala obstajati," piše v odloku. Tega je vodja separatistov Šahramjan izdal ob begu etničnih Armencev iz Gorskega Karabaha po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan prejšnji teden prevzel nadzor nad to regijo.

V odloku je navedeno, da se morajo prebivalci seznaniti s pogoji integracije, ki jih ponuja Azerbajdžan, ter sprejeti neodvisno in individualno odločitev o tem, ali bodo ostali na območju. Šahramjan je dejal, da bo sporazum, sklenjen z Azerbajdžanom, zagotovil prost, prostovoljen in neoviran prehod za vse, ki želijo oditi.

Pojasnil je še, da so se za razpustitev Republike Gorski Karabah odločili zato, da bi tamkajšnjim prebivalcem zagotovili varnost.

V rokah samooklicane Republike Gorski Karabah, znane tudi pod armenskim imenom Republika Arcah, je trenutno večji del Gorskega Karabaha, 3200 kvadratnih kilometrov velikega ozemlja znotraj Azerbajdžana, kjer živijo pretežno Armenci.

Beg Armencev se nadaljuje

Po bliskoviti azerbajdžanski vojaški operaciji v Gorskem Karabahu prejšnji teden je iz te enklave, v kateri živijo oziroma so živeli pretežno etnični Armenci, v Armenijo pobegnilo že več kot 65.000 ljudi, okoli tretjina je otrok.

Število beguncev iz Gorskega Karabaha je iz ure v uro večje. Iz enklave, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, je po zadnjih podatkih pobegnilo že več kot polovica tam živečih etničnih Armencev.

BBC poroča, da so v armenskem mestu Goris v torek izčrpane družine spale v avtomobilih med čakanjem na registracijo njihovega prihoda.

Lokalni hoteli so polni, svoje sobe so ljudem ponudili v brezplačno uporabo, vrata domov za begunce po Armeniji odpirajo običajni ljudje.

V šoli v Gorisu naj bi uredili začasne nastanitve, dokler ne najdejo trajnejše rešitve za begunce.
Eden višjih armenskih uslužbencev je dejal, da je pomoč "bratom in sestram" iz Gorskega Karabaha načelno vprašanje.

Na glavnem trgu v mestu so postavljeni šotori s hrano in pomočjo. Del pomoči zagotavljajo lokalne oblasti, veliko je donacij.

Kolona vozil se še naprej vali

V Goris je prispelo toliko ljudi, da oblasti odpirajo novo točko za sprejem beguncev v dve uri oddaljenem mestu Vajk.

Medtem se kolona vozil, polnih ljudi, še naprej vali prek goratega območja proti Armeniji. Ni jasno, koliko je ta država z 2,8 milijona prebivalci zmožna nastaniti predvidoma 120.000 beguncev.

BBC poroča, da ljudje, ki so pobegnili, menijo, da so enklavo zapustili za vedno.

Na pomoč prihajajo tudi Armenci, ki živijo v Rusiji. Eden od njih je 36-letni voznik taksija David Harapetjan, ki se je pripeljal iz 1000 kilometrov oddaljenega ruskega Stavropola v armensko obmejno vas.

V sredo je razdeljeval hrano, vodo in cigarete beguncem, ki so pred pobegom iz Gorskega Karabaha živeli pod 10-mesečno azerbajdžansko blokado, ki je povzročila pomanjkanje nujnih potrebščin.

"Prišel sem iz Stavropola, ko sem videl, kaj se tukaj dogaja. Prišel sem, da svojim ljudem pomagam, kakor lahko," je dejal Harapatjan, ki je bil rojen v tem južnem delu Armenije, a ima le rusko državljanstvo.

V Rusiji živi najštevilčnejša armenska diaspora. Veliko Armencev živi tudi v ZDA in Franciji.

Tako Armenija kot Azerbajdžan sta bila del Sovjetske zveze. V tem času je Gorski Karabah užival avtonomijo v okviru Azerbajdžana.

V času propada Sovjetske zveze pa je izbruhnila prva vojna za nadzor nad tem območjem. Med letoma 1988 in 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, več kot milijon jih je bilo razseljenih, od tega več kot pol etničnih Azerbajdžancev.

V 44-dnevni vojni leta 2020 je Azerbajdžan povrnil del ozemlja v Gorskem Karabahu in njegovi okolici, s čimer si je pripravil teren za zmago prejšnji teden.

Nekdanji vodja separatistov v priporu

Medtem je azerbajdžansko sodišče za nekdanjega vodjo separatistov v Gorskem Karabahu Rubna Vardanjana danes odredilo preiskovalni pripor.

Azerbajdžanske oblasti so v sredo sporočile, da so Vardanjana pridržale, ko je poskušal vstopiti v Armenijo. Vardanjan je od novembra lani do februarja letos vodil separatistično vlado v Gorskem Karabahu.

Sodišče v Bakuju je za Vardanjana odredilo preiskovalni pripor za štiri mesece. Sodišče je proti njemu vložilo tudi obtožnico, ki ga med drugim bremeni ustanovitve nezakonite oborožene organizacije in financiranja terorizma, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila azerbajdžanska državna varnostna služba.

Če bo obsojen, mu grozi do 14 let zapora.

Azerbajdžan se je sicer pred dnevi strinjal, da bo separatistom, ki se bodo vdali, dovolil odhod v Armenijo v skladu s pogoji sporazuma o prekinitvi ognja, sklenjenega prejšnji teden. Vendar je azerbajdžanski vladni vir za AFP v sredo pojasnil, da mejni policisti med odhajajočimi Armenci iščejo tudi osumljence za vojne zločine.

Armenski premier Nikol Pašinjan je medtem očital Azerbajdžanu, da izvajajo nezakonite aretacije Armencev, ki bežijo iz Gorskega Karabaha. Na seji armenske vlade je še poudaril, da so v Erevanu zaradi tega zaskrbljeni.

Ponovil je obtožbe o etničnem čiščenju in pozval k mednarodnemu ukrepanju. "Če obsodbam ne sledijo ustrezne politične in pravne odločitve, potem te obsodbe postanejo strinjanje s tem, kar se dogaja," je članom vlade danes dejal Pašinjan.

Moskva zavrača trditve o etničnem čiščenju

Medtem ko je Gorski Karabah v strahu zapustila že polovica tam živečih etničnih Armencev, pa Moskva sporoča, da se ti ljudje nimajo česa bati. Rusija je zavrnila armenske trditve o etničnem čiščenju.

"Ni neposrednega razloga za taka dejanja," je glede eksodusa dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Tistim, ki vendarle želijo oditi, pa je treba po njegovih besedah omogočiti normalne pogoje.

Zatrdil je še, da njihove mirovne sile še naprej pomagajo ljudem na območju in so glede humanitarnih razmer v stiku z Azerbajdžanom. Z razpustitvijo institucij Gorskega Karabaha so se seznanili, razmere pa še naprej spremljajo, je še dejal.