Prebežnike, izseljene iz centra Lipa, ki je nato še zgorel, so zdaj sicer končno preselili v ogrevane šotore, a trajnejših rešitev za zdaj ni videti. V Republiki srbski medtem še naprej zavračajo možnost, da bi migrante gostili tudi tam, je za Televizijo Slovenija poročal dopisnik Boštjan Anžin.

Na prostem ali v zapuščenih stavbah trenutno živi okoli 3000 prebežnikov. Prostora je zanje v sprejemnih centrih, kjer je trenutno okoli 6000 ljudi, zmanjkalo. Razmere so izjemno težavne, saj je v Bosni in Hercegovini zapadel sneg, temperature pa so pod lediščem. Kot je povedal eden izmed prebežnikov iz Afganistana, številni nimajo ustreznih oblek in obutve, nekateri pa tu bivajo že več kot pol leta. Suma, da je med njimi tudi koronavirus, za zdaj niso potrdili, saj nimajo testov.

Vsi poskusi, da bi jih preselili, so spodleteli, na pogorišču centra Lipa pa naj bi nov migrantski center z vso ustrezno infrastrukturo zgradili šele spomladi. Tisti, ki so jih preselili v sicer ogrevane vojaške šotore, so še vedno brez pitne vode in elektrike, a so po dolgem času dobili zdravniško pomoč, za druge organizirajo mobilne enote.

"Ljudje, ki živijo v skvotih ali v kakšnih zapuščenih hišah, ki so bile opustošene v času vojne v Bosni, potrebujejo osnovno humanitarno pomoč. Nimajo vode, hrane, zdravniške pomoči, zato smo zdaj organizirali mobilne enote," je povedala predstavnica mednarodne organizacije za migracije Nataša Omerović.

V Bihaću nasprotujejo zahtevam, da ponovno odprejo center Bira v središču mesta, ki je, kot pravijo, ogrožal njihovo varnost. V Evropski uniji medtem od predsednika predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika pričakujejo vzpostavitev ustreznih centrov na področju celotne države, tudi v Republiki srbski.

Iz Bruslja je na račune mednarodnih organizacij, ki skrbijo za prebežnike, prišlo že skoraj 90 milijonov evrov pomoči. Humanitarna kriza tako ni posledica pomanjkanja sredstev, ampak prepirov in zapletov v državi, ki je že dolgo nekakšen migrantski žep, je še poročal Anžin.

Človekoljubne organizacije: BiH potrebuje dolgoročno rešitev

Organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI), Jezuitska služba za begunce Evrope, belgijski Zdravniki sveta ter Pravice beguncev Evropa so medtem pozvale k takojšnji humanitarni podpori migrantov v BiH-u ter sprejetju trajnih rešitev potreb ljudi, ki so v tranzitu prek te države.

"Za večino ljudi, ki v sedanjih izjemno nizkih temperaturah v BiH-u spijo na prostem, so na voljo nastanitve. Kar manjka, je politična volja, da se to zgodi. Oblasti morajo na vseh ravneh takoj zagotoviti ustrezne namestitve in pomoč tistim, ki jo potrebujejo," je dejala direktorica pisarne Amnesty International za evropske institucije Eve Geddie.

Organizacije ocenjujejo, da oblasti BiH-a ne skrbijo za ustrezno namestitev za begunce in iskalce azila, agencije EU-ja pa še naprej podpirajo kratkoročne rešitve. "EU mora z oblastmi BiH-a najti sistemske, dolgoročne rešitve za potrebe ljudi na ozemlju BiH-a in da se tovrstne razmere naslednjo zimo spet ne ponovijo. Odgovornost EU-ja je jasna ‒ trenutna humanitarna kriza je tudi posledica politik EU-ja, namenjenih utrjevanju njenih meja, zaradi česar je tisoče ljudi obtičalo na njenem obrobju ali v sosednjih državah," je dodala Geddijeva.