Zahtevo za odstavitev Aleksa Bečića, vodje liste Mir je naša nacija, je na ponedeljkovi izredni seji podprlo 43 poslancev, proti jih je bilo 36.

Zahtevo je vložilo 38 opozicijskih poslancev, na glasovanju pa so jo podprli še poslanci neoliberalnega gibanja Ura dosedanjega podpredsednika vlade Dritana Abazovića.

V njegovi listi so Črnogorce že pozvali k protestom v sredo zvečer in napovedali, da se pravi boj šele začenja.

Bečić: To je le politična trgovina

Opozicija je Bečiću med drugim očitala, da v parlamentu ni odprl političnega dialoga, nujnega za pospešitev približevanja države EU-ju, ampak je to ravno nasprotno, v času aktualne vladne koalicije popolnoma zastalo.

Bečić je očitke zavrnil kot neutemeljene in dejal, da so zadnji dogodki le politična trgovina in kalkulacija z glasovi, medtem ko dogovora o neki pravi alternativi – novi vladi ali razpisu predčasnih volitev – še ni.

Dogovora o oblikovanju nove vlade ni bilo

Izredna seja se je sicer v ponedeljek začela z več kot dvourno zamudo, saj je Demokratska fronta (DF) zahtevala preložitev razprave do petka, tako da bi dobili še eno priložnost zbrati parlamentarno večino in doseči dogovor o oblikovanju nove vlade. A kolegij skupščine je nato odločil, da preložitve ne bo. Na čelu črnogorskega parlamenta bo do izvolitve novega predsednika dosedanji podpredsednik parlamenta Strahinja Bulajić iz DF-ja.

Tehnokratska vlada Krivokapića, profesorja, ki je blizu Srbski pravoslavni cerkvi (SPC), je začela mandat 4. decembra 2020 po avgustovskih volitvah, na katerih prvič po treh desetletjih ni zmagala Demokratska stranka socialistov (DPS) dolgoletnega predsednika vlade in države Mila Đukanovića. V parlamentu je imelo večino 41 poslancev, od tega 27 poslancev strank prosrbske liste Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi DF, vladni pa sta bili še proevropski listi Mir je naša nacija in Črno na belem, v kateri je državljansko gibanje Ura.

Zaostritev politične krize

Od prevzema položaja je bil premier Krivokapić pod skoraj stalnim pritiskom vladnih strank, da ministre zamenja s politiki iz vladnih strank. Temu je nasprotoval in politike pozival k podpori reformnih načrtov vlade. Velik vpliv na oblikovanje vlade je imel SPC, tako da je bil njen prvi korak sprememba zakona o svobodi veroizpovedi.

Politična kriza se je v Črni gori zaostrila sredi januarja, ko se je Abazović zavzel za oblikovanje manjšinske vlade, v kateri ne bi bilo niti DF-ja niti Đukanovićevega DPS-ja. Potem ko je Abazović v parlament vložil zahtevo za glasovanje o nezaupnici tehnokratski vladi, je Krivokapić prejšnji teden skušal doseči njegovo razrešitev, a neuspešno. Parlament je nato v petek izglasoval nezaupnico njegovi vladi.