Novelli predlaga tudi spremembo imena zakona, ki se tako ne bi več imenoval zaščitni zakon Slovencev v Italiji, temveč zakon za zaščito jezikovnih manjšin v Furlaniji - Julijski krajini. Ključna novost bi bila izvedba izrednega popisa prebivalstva, v katerem bi morali prebivalci te dežele anonimno povedati, kateri jezikovni skupnosti pripadajo. Na podlagi zbranih podatkov bi določili območje, na katerem se izvaja zakon, na spletni strani poroča Primorski dnevnik.

Senatorka Rojc: Popis bi bil neustaven

Predlog je naletel na kritike slovenske skupnosti v Italiji. V odzivu na predlog zakona je Tatjana Rojc, senatorka slovenskega rodu, ocenila, da bi bil popis neustaven. Zaščita Slovencev na Videmskem, Goriškem in Tržaškem po njenem mnenju ne sme biti odvisna od števila govorcev, kar naj bi potrjevali ustavni zakoni, mednarodni dogovori in tudi državni zakon o avtohtonih jezikovnih manjšinah. "Namen tega zakona očitno ni okrepitev zaščite nemške in furlanske skupnosti, ampak omejitev slovenske manjšine," je dejala senatorka iz vrst Demokratske stranke.

Podobno sta tudi odziva deželnega sekretarja Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), poročajo Primorske novice. Iz SKGZ-ja so sporočili, da predlog o popisu nima osnove v pravnem okviru, saj številčni obseg ne vpliva na raven zaščite. Izpostavili so, da v večkulturnem in večjezičnem okolju, kjer sobivajo osebe, ki so ali se čutijo pripadnike različnih narodnih skupnosti, popis po narodnosti predstavlja tehnični in etični problem.

Strinjajo se, da je treba vse avtohtone manjšine zaščititi, saj predstavljajo državno bogastvo raznolikosti in stopnjo demokratičnosti družbenega razvoja. "Zaščita pa se ne izvaja z odvzemanjem pravic in finančnih podpor eni narodni skupnosti v korist druge," so poudarili v sporočilu za javnost.

Novelli, ki tudi sam prihaja iz FJK-ja, je v odzivu na kritike povedal, da popis nima namena, ki mu ga očitajo. Po njegovih besedah bi bil le osnova za pravičnejšo porazdelitev sredstev za jezikovne manjšine, navaja časopis.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu: "Nesprejemljivo, da nekdo posega v zakon"
V uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so v odzivu poudarili, da je za Slovenijo kot državo zaščitnico avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah nesprejemljivo, da nekdo posega v zakon, ki ga je slovenska avtohtona narodna skupnost v Italiji po dolgoletnih prizadevanjih končno dobila leta 2001 in katerega določbe se še danes v celoti ne izpolnjujejo. "Tokratni pritisk na slovensko manjšino poslanca Novellija ni prvi. Vsekakor je nedopustno, da bi brez sodelovanja predstavnikov slovenske manjšine kakor koli posegali v ta zakon. Predstavniki slovenske manjšine so ta poskus obsodili in zavrnili, v njihovih prizadevanjih jih urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom Petrom J. Česnikom popolnoma podpira," so še sporočili iz urada vlade.

Levica: Pripadniki slovenske manjšine so tarče
Odzvali so se tudi v stranki Levica in poudarili, da politična podoba Italije postaja vse bolj zaskrbljujoča, kjer "skrajna desnica z Ligo na čelu išče lahke tarče v prebežnikih in Bruslju, istočasno pa so tarče tudi pripadniki slovenske manjšine v FJK".

"Najprej očitne provokacije Tajanija, Salvinija in (celo) predsednika republike Mattarelle pri Bazovici pred evropskimi volitvami. Pred dnevi je slovensko skupnost v Italiji pretresla objava tržaškega odbornika z zemljevidom iredentistične Italije (ki vključuje dober del slovenske Primorske, Istre in Dalmacije). Včeraj je znova počilo v rimski poslanski zbornici - poslanec Naprej Italija (Forza Italia) predlaga spremembo zaščitnega zakona, ki predvideva, da bi bilo Slovence potrebno preštevati z anonimnim cenzusom. Jasno je, da bi na podlagi številčnosti jezikovne skupnosti oblasti želele zmanjševati državno financiranje le-teh," je dogajanje komentiral vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec in se zavzel, da bi morala Slovenija država resneje reagirati na take provokacije.