Navalni je v zaporu prestajal 19-letno zaporno kazen, konec lanskega leta pa so ga premestili v zapor v arktičnem krogu, ki velja za enega najhujših v Rusiji.

Zaporniške oblasti v Jamalo-Nenškem avtonomnem okrožju so sporočile, da se je Navalni "slabo počutil" po sprehodu v petek. "Skoraj takoj je izgubil zavest," so sporočili. Navedli so še, da je nemudoma prišlo medicinsko osebje, poklicali so tudi reševalce. Ti so Navalnega oživljali, a neuspešno.

"Reševalci, ki so prispeli v zapor, so nadaljevali oživljanje, ki ga je že izvajalo medicinsko osebje v koloniji. Nadaljevali so več kot pol ure," je za rusko tiskovno agencijo Interfax sporočila bolnišnica v mestu Labitnangi.

Vzroka smrti še niso ugotovili, poročanje ruske tiskovne agencije Tass navaja BBC. Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da je začel preiskavo njegove smrti.

Navalni, eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, je bil avgusta lani obsojen ustanovitve in financiranja ekstremistične organizacije, kar je zanikal, in je dobil dodatnih 19 let zapora v koloniji s posebnim režimom.

Predtem je bil 47-letni politik že obsojen na devet let zapora zaradi domnevne kršitve pogojnega izpusta, goljufije in nespoštovanja sodišča.

Konec lanskega leta so ga premestili v odročno zaporniško kolonijo znotraj arktičnega kroga. Večkrat se je pritožil nad obravnavo v zaporu. Tako naj bi ga pogosto dali v samico zaradi manjših nesporazumov.

Umrl mesec dni pred volitvami

Navalni je umrl mesec dni pred predsedniškimi volitvami v Rusiji, na katerih ruski predsednik Vladimir Putin nima resnih protikandidatov, kar odpira številna vprašanja, na katera trenutno ni odgovorov, je za TV Slovenija poročala Vlasta Jeseničnik. Navalnega so aretirali januarja 2021, ko se je vrnil iz Nemčije, kjer so ga zdravili zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok. Njegove organizacije je sodišče v Moskvi pred tremi leti razglasilo za ekstremistične. Sodelavci Navalnega so ves čas opozarjali, da je imel Navalni resne zdravstvene težave. Navalni je sicer ruske državljane pozval, naj na volitvah podprejo kogar koli drugega, samo ne Putina.

Na videoposnetku, ki je nastal dan pred njegovo smrtjo, je bil Navalni videti zdrav. Na pričanju iz zapora prek videopovezave se je smejal in zbijal šale o svojih sredstvih ter sodniških plačah.

Odzivi ruske opozicije: To je umor

Aleksejeva mati Ljudmila Navalna je dejala, da odklanja izreke sožalja. "V ponedeljek smo ga videli v zaporu. Bil je živ, zdrav in srečen," je zapisala na družbenem omrežju Facebook.

Njegova žena Julija Navalna je pozvala mednarodno skupnost, naj stopi skupaj in se bori proti "grozljivemu režimu" v Rusiji.

Ruski oporečniki so ob smrti opozicijskega politika Alekseja Navalnega večinoma poudarili, da gre za umor. Krivdo zanj so pripisali režimu ruskega predsednika Putina.

Nobelov nagrajenec za mir Dmitrij Muratov je smrt Navalnega označil za umor in poudaril, da so ga več let mučili.

Ruski aktivist za pravice Oleg Orlov je smrt Navalnega označil za zločin režima in izrazil upanje, da bo zanj slej ko prej nekdo odgovarjal.

Nasprotnik Kremlja in nekdanji svetovni prvak v šahu Gari Kasparov je poudaril, da je Putin počasi in javno umoril Navalnega, ker je Putina in njegovo mafijo razkril kot prevarante in tatove. "Putinu ni uspelo na hitro in na skrivaj ubiti Navalnega z zastrupitvijo, zdaj pa ga je počasi in javno umoril v zaporu," je zapisal na družbenem omrežju X.

Ruski opozicijski politik Boris Nadeždin, ki mu je volilna komisija pred kratkim zavrnila kandidaturo za predsedniške volitve, je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o smrti Navalnega. "Aleksej je eden najbolj nadarjenih in pogumnih ljudi, kar sem jih spoznal v Rusiji," je zapisal na omrežju Telegram.

Rusija: Odziv je histeričen

Odziv zahodnih voditeljev na novico o smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je histeričen, njihove izjave pa popolnoma nesprejemljive, je po poročanju ruskih medijev izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Moskovske oblasti medtem svarijo pred protesti.

Pirc Musar: Napad na demokracijo v Rusiji

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v odzivu na smrt Alekseja Navalnega dejala, da gre za srčni zastoj demokracije v Rusiji.

"To je srčni napad na demokracijo v Rusiji," je po smrti Navalnega zapisala na omrežju X in njegovi družini izrekla iskreno sožalje.

"Danes je žalosten dan za človekove pravice po vsem svetu. Z Aleksejem Navalnim smo izgubili enega najvidnejših branilcev človekovih pravic ter borcev za svobodo in pravičnost," je medtem na omrežju X zapisal predsednik vlade Robert Golob.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila zgroženost zaradi smrti Navalnega in poudarila, da je zdaj treba razjasniti okoliščine, ki so privedle do njegove smrti. "Njegov boj za svobodo in demokracijo bo živel večno. V mislih sem z njegovo družino in bližnjimi," je še dodala na omrežju X.

Odzivi iz sveta: Rusija bo morala odgovarjati

Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je in pozval Moskvo, naj sproži preiskavo in opusti politične pregone "politikov, branilcev človekovih pravic in novinarjev".

"Če nekdo umre v državnem zaporu, se domneva, da je odgovorna država – gre za odgovornost, ki jo je mogoče ovreči le z nepristransko, temeljito in pregledno preiskavo, ki jo izvede neodvisno telo," je v izjavi sporočila tiskovna predstavnica urada Liz Throssell.

Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je za smrt ruskega opozicijskega voditelja odgovoren ruski predsednik Vladimir Putin in priznal, da je bil ob novici šokiran, a ne presenečen.

"To, kar se je zgodilo Navalnemu, je le še en dokaz Putinove brutalnosti," je Biden povedal v televizijskem prenosu iz Bele hiše in opozicijskega politika označil za velikega borca za resnico. Dodal je, da ZDA preučujejo možnosti, kako se odzvati na smrt Navalnega.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in podpredsednik Josep Borrell sta dejala, da bo EU storil vse, kar je v njegovi moči, da bo Rusija odgovarjala za smrt.

"Predsednik Putin in njegov režim sta ga počasi umorila, saj se bojita nasprotovanja svojih ljudi," sta sklenila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na novinarski konferenci v Berlinu poudaril, da je bil Navalni ubit in da bo moral ruski predsednik Vladimir Putin odgovarjati za svoje zločine.

"Navalni je za svoj pogum plačal z življenjem," je poudaril nemški kancler Olaf Scholz. "Vsakdo, ki se zavzema za demokracijo, se mora bati za svojo varnost in življenje, zato smo vsi zelo žalostni," je dodal.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob robu münchenske varnostne konference novinarjem dejal, da je treba ugotoviti vsa dejstva in da mora Rusija odgovoriti na vsa vprašanja o vzrokih za smrt Navalnega.

Obsodbam Rusije se je pridružila tudi estonska predsednica vlade Kaja Kallas. "Smrt Navalnega je še en mračen opomin, s kakšnim režimom imamo opravka," je zapisala na omrežju X.

"Svet je izgubil borca, čigar pogum bo odmeval skozi generacije," je na omrežju X zapisala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. "Rusija mu je vzela svobodo in življenje, ne pa tudi dostojanstva. Njegov boj za demokracijo se nadaljuje," je dodala. Evropski parlament je leta 2021 Navalnemu podelil nagrado Saharova za svobodo misli.

Britanski premier Rishi Sunak je smrt Navalnega označil za veliko tragedijo za rusko ljudstvo.

Kanadski premier Justin Trudeau dejal, da je smrt Navalnega tragedija, ki je ves svet spomnila, kakšna "pošast" je Putin. "Bil je borec za demokracijo in svoboščine ruskega ljudstva. To kaže, do kakšne mere Putin zatre vsakogar, ki se bori za svobodo ruskega ljudstva," je povedal v radijskem pogovoru.

Prst je v Kremelj uperil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. "V današnji Rusiji svobodne duhove pošiljajo v gulag in obsojajo na smrt," je javil in izrazil jezo ter ogorčenje na novico.

Da je "Kremelj brutalno umoril" Navalnega, je dejal tudi predsednik Latvije Edgars Rinkevičs. To je po njegovih besedah pokazalo "pravo naravo trenutnega režima v Rusiji".

Italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni je dejala, da je smrt Navalnega "skrb vzbujajoča", in dodala, da je to opozorilo preostalemu svetu.

Francoski zunanji minister Stephane Sejourne je dejal, da je Navalni za svoj "odpor proti sistemu zatiranja" plačal z življenjem. "Njegova smrt v kazenski koloniji nas spominja na realnost režima Vladimirja Putina," je še dejal Sejourne.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da je za smrt Navalnega odgovoren izključno ruski režim. "Aleksej Navalni se je boril za vrednote svobode in demokracije. Za svoje ideale je žrtvoval največ (...) Borci umirajo, a boj za svobodo se nikoli ne konča," je zapisal na družbenem omrežju X.

"Aleksej Navalni je bil zagovornik demokracije in človekovih pravic. Njegova tragična smrt še enkrat kaže, zakaj bomo še naprej podpirali Ukrajino," je na X zapisal belgijski premier Alexander De Croo. Dodal je, da Rusija v Ukrajini ne bo zmagala.

Pomočnik Navalnega Leonid Volkov je medtem sporočil, da njegova ekipa še ne more potrditi njegove smrti. Njegov odvetnik se je odpravil v zapor, kjer je Navalni prestajal kazen.

Protesti tudi v ruskih mestih

V več ruskih mestih so se danes ob smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega zbrale skupine ljudi. Več sto ljudi se je shodov udeležilo tudi v Varšavi, Berlinu in Vilniusu, manjše število pa tudi v Rigi in Tallinnu.

Kljub povečani prisotnosti policije so ljudje v središču Moskve stali v vrsti, da bi položili cvetje k spomeniku žrtev politične represije. Podobni shodi so potekali tudi v številnih drugih ruskih mestih.

Oblasti v Moskvi so sicer pred tem posvarile pred protesti, saj da so zaznale spletne pozive k shodu v središču prestolnice. Protesti so namreč v Rusiji nezakoniti, oblasti pa so v preteklosti že ostro zatrle zborovanja v podporo Navalnemu.

Pred ruskim veleposlaništvom v Varšavi se je medtem zbralo približno sto ljudi, večinoma mladih. Med shodom so vzklikali "Putin morilec" in obljubili, da nikoli ne bodo pozabili ali odpustili smrti Navalnega. Številni so pred ograjo veleposlaništva polagali sveče in cvetje.

Več sto ljudi je protestiralo tudi pred ruskim veleposlaništvom v Berlinu. Večina je bila rusko govorečih, mnogi pa so držali plakate članov ruske opozicije ali transparente, ki so kritizirali Vladimirja Putina. Na pločnik pred veleposlaništvom so položili rože, sveče in fotografije Navalnega.

Pri spomeniku žrtvam sovjetske okupacije v Vilniusu se je zbralo več sto ljudi. Manjši shodi pa so potekali še v Rigi in Tallinnu.