"Kljub številnim naporom za konstruktiven dialog med narodi se krepi oglušujoči hrup vojn in spopadov, medtem ko napredujejo bolezni, ki imajo pandemične razsežnosti, slabšajo se učinki podnebnih sprememb in propadanja okolja, poslabšuje se drama lakote in žeje in še naprej prevladuje gospodarski model, ki bolj temelji na individualizmu kot na solidarni podelitvi," je v tradicionalni poslanici pred bližajočim 55. svetovnim dnevom miru opozoril papež Frančišek. V njej je posebno pozornost posvetil trem ključnim področjem za graditev trajnega miru.

Kot temelj za uresničevanje skupnih projektov je poudaril dialog med generacijami. "Meni, da je dialog edina možnost za to, da razlike, ki so med ljudmi, generacijami in narodi, postanejo obogatitev, ne pa razlog za razhajanja," je eno od osrednjih tem poslanice orisal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. "Temelj resničnega dialoga je osnovno zaupanje med ljudmi in med družbenimi skupinami," je dodal.

Kot je še povzel papeževe besede, veliki družbeni izzivi in mirovni procesi ne morejo brez dialoga med starejšimi in mladimi.

Urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič je ob tem opozoril, da je tudi ob razmerah v Sloveniji dialog zelo pomemben. "Osredotočiti se moramo na kulturo združevanja in ne kulturo razdruževanja," je dejal.

Manj v izobrazbo, več za vojsko

V poslanici je papež poudaril tudi pomen izobraževanja kot dejavnika svobode, odgovornosti in razvoja. Opozoril je, da se je v zadnjih letih na svetovni ravni občutno zmanjšal proračun za izobraževanje in vzgojo, ki pa prej veljata za izdatek kot za naložbo. Po drugi strani pa so se vojaški izdatki znatno povečali in vse kaže, da bodo še naraščali.

To je skrb vzbujajoče, zato je pomembno, da tisti, ki imajo odgovornost, oblikujejo gospodarske politike, ki predvidevajo obrat odnosa med javnimi naložbami v izobraževanje, in sklade, ki so namenjeni oboroževanju. Da začnemo v resnici investirati v prihodnost, v rast, razvoj in tudi v mir. In po drugi strani, da zmanjšamo naložbe v navidezno varnost. "Pretirane naložbe v vojaško industrijo gotovo ne gradijo prihodnosti," je poudaril Zore.

Tehnični napredek ne sme siromašiti ljudi

Papež je v poslanici spregovoril tudi o delu kot področju za polno uresničevanje človekovega dostojanstva in da tehnični napredek ne sme pomeniti siromašenja ljudi. Kot je pojasnil Zore, posodabljanje tehničnih sredstev ne sme pomeniti, da ljudje ostanejo brez delovnih mest.

Zore je tudi izpostavil papežev poudarek, da je pandemija covida-19 v svetu poslabšala položaj dela, ki je že bil pred številnimi izzivi. Milijoni gospodarskih in proizvodnih dejavnosti so propadli, začasni delavci so vse ranljivejši, izobraževanje na daljavo pa je v številnih primerih povzročilo nazadovanje pri učenju.

Ob tem je papež poudaril, da moramo združiti zamisli in napore, da bi ustvarili pogoje in iznašli rešitve, da bo imel vsak človek v delovni dobi možnost s svojim delom prispevati k življenju družine in družbe. Obenem pa je po njegovem mnenju treba spodbujati, sprejemati in podpirati pobude, ki na vseh ravneh pozivajo k spoštovanju temeljnih pravic delavk in delavcev.