Francija, Evropa in svet so pred petimi leti onemeli ob pretresljivih prizorih iz Pariza. 130 mrtvih, 416 ranjenih.

V koncertni dvorani Bataclan v središču mesta, kjer je bil koncert težkometalne skupine, ki jo je poslušalo 1500 ljudi, so napadalci po streljanju zajeli na desetine talcev in izvedli pokol. Priče so poročale, da so napadalci vzklikali Alahu akbar (Bog je velik) in brezglavo streljali v množico obiskovalcev ter metali granate. Nekateri so povedali, da so napadalci streljali talce drugega za drugim.

Odgovornost za napad je naslednji dan prevzela skrajna Islamska država. Policija je sedem napadalcev ubila 13. novembra, še dva pet dni pozneje. Oblasti so za tri mesece razglasile izredne razmere. Stekla je obširna preiskava doma in po Evropi. Izkazalo se je, da so napade načrtovali v Siriji, organizirala pa jih je teroristična celica v Belgiji.

Marca 2016 so v policijski operaciji v bruseljski četrti Molenbeeka prijeli Salaha Abdeslama, ki se je nameraval med novembrskim napadom razstreliti pri stadionu Stade de France, a si je premislil. Salah naj bi odigral ključno vlogo pri pripravi in izvedbi pariških napadov. Med drugim je na cilj pripeljal tri samomorilske napadalce, ki so se razstrelili pri stadionu Stade de France. Abdeslam naj bi bil edini preživeli član celice, ki je izvedla napade. 23. aprila 2016 so ga obsodili na 20 let zaporne kazni.

Zdaj napadi samostojnih napadalcev

Pet let pozneje se varnostna grožnja v Franciji ni zmanjšala, se je pa spremenila njihova narava, zdaj jih bolj verjetno zagrešijo samostojno napadalci, pogosto zunaj radarja obveščevalnih služb, kot pa organizirane skupine.

Sredi oktobra sta Francijo pretresla dva okrutna napada: zaradi karikatur preroka Mohameda je 18-letni napadalec v Parizu obglavil 47-letnega učitelja, konec meseca je v Nici migrant iz Tunizije v cerkvi ubil tri ljudi.

Odziv francoske vlade hiter in oster

"Strah bo zamenjal stran," je napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zvrstil se je niz hišnih preiskav, vlada je naznanila razpustitev združenj, ki naj bi širila skrajni islamizem, zaprli so eno od mošej v Parizu, napovedali ukrepanje proti financiranju terorizma in pritisk na družbene medije glede nadzora nad vsebino.

Gre za najostrejši odziv Macronove vlade na grožnje tovrstnih napadov, v katerih Pariz vidi tudi napad na demokratične vrednote francoske republike. Da se ne bodo odpovedali karikaturam Mohameda, je v obrambo teh vrednot nedavno zatrdil Macron, ki je, kot poudarja BBC, dotlej v svojem mandatu z veliko mero skrbnosti vlekel ločnico med varnostnimi grožnjami in sekularizmom.

Kakšen bo evropski odgovor na izzive?

Evropske države so po oktobrskih napadih enotno izražale solidarnost, zaradi napadov, ki so pretresli tudi Dresden in Dunaj, kjer je privrženec skrajne Islamske države ubil štiri ljudi, pa je Francija v boju proti terorizmu dobila zaveznico v Avstriji. Znova se je – tako kot že po napadih leta 2015 – začelo tudi iskanje skupnega evropskega odgovora.

"Pomembno je pokazati, da niti Avstrija niti Francija pred grožnjo islamističnega terorizma nista sami. Tarča je evropski model," je med nedavnim obiskom na Dunaju dejal francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune.

Boj proti terorizmu je tudi na dnevnem redu današnjega zasedanja notranjih ministrov EU-ja. Med mogočimi ukrepi je zaostritev nadzora na zunanjih mejah schengena, okrepiti naj bi bilo treba tudi boj proti širjenju propagande in sovraštva po spletu.

Že konec meseca je pričakovati tudi akcijski načrt komisije glede integracije. Najboljše orožje proti ekstremizmu je namreč po prepričanju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ukrepanje še pred radikalizacijo morebitnih napadalcev.

Raziskava: strpnost se je povečala

Terorizem je spremenil Francijo. A tudi tako, da se ni uklonila nazadnjaštvu religioznega fundamentalizma. Kot kaže nedavna raziskava, sta politični in medijski diskurz bistveno prispevala k višji strpnosti do ljudi drugačnega rodu ali veroizpovedi, je za Radio Slovenija poročal Luka Robida.