Macron je za 30. junij in 7. julij razpisal predčasne parlamentarne volitve.

Na nedeljskih volitvah v Evropski parlament je Nacionalni zbor osvojil največ glasov, in sicer 31 odstotkov. Za 16 odstotnih točk je prehitel Macronovo liberalno stranko Preporod, ki bo imela v novem sklicu 14 evroposlancev in evroposlank.

Nacionalni zbor je na evropskih volitvah leta 2019 dobil 23,3 odstotka glasov, Preporod pa 22,4 odstotka.

Po volitvah je vodja Nacionalnega zbora, 28-letni Jordan Bardella, Macrona pozval, naj zaradi poraza razpiše predčasne parlamentarne volitve.

Danes pa je podpredsednik Nacionalnega zbora Sebastien Chenu dejal, da bo Bardella kandidat za premierja, če bo njihova stranka v parlamentu oblikovala večino. "Jordan Bardella je naš kandidat" za položaj premierja, je potrdil Chenu.

BBC poroča, da je bil Macronov poraz na evropskih volitvah pričakovan, njegova odločitev za razpustitev parlamenta pa presenečenje, za Macrona pa predstavlja tudi veliko tveganje. Morebitna zmaga Nacionalnega zbora bi pomenila, da bi moral sodelovati s skrajno desnico.

Medtem je Marine Le Pen, vodilna predstavnica Nacionalnega zbora in nekdanja dolgoletna vodja stranke, v nedeljo dejala, da so pripravljeni vladati.

Analitik: Macronova odločitev kaže na njegovo šibkost

Odločitev Macrona, da razpiše predčasne volitve, kaže na njegovo šibkost, je dejal analitik z univerze v nizozemskem Groningenu Benjamin Leruth, ki na volitvah sicer pričakuje zmago skrajne desnice in oblikovanje koalicijske vlade.

"Macron je stisnjen v kot in bi se mu lahko odločitev za razpis volitev vrnila kot bumerang. Že s tem, ko kot predsednik razpišeš volitve, pokažeš, da si oslabljen. Pokažeš, da ti ne gre, da si šibek, kar pa volivcem pošilja slabo sporočilo," je povedal Leruth.

Pričakuje namreč, da bo po predčasnih parlamentarnih volitvah konec junija v Franciji nastopilo obdobje t. i. kohabitacije, kar pomeni, da predsednik države in premier prihajata iz različnih političnih opcij. Obdobja kohabitacije skozi zgodovino se sicer razlikujejo med seboj, vendar pa običajno pri sprejemanju odločitev prevlada stranka, ki ima večino v parlamentu, in ne predsednik republike, je povedal.

Na volitvah bo zelo verjetno slavil Nacionalni zbor, katere glavni obraz je še vedno Marine Le Pen, saj trenutna francoska vlada ne uživa velike podpore volivcev, leve stranke pa so močno razdeljene, meni analitik. Nekaj podpore bi lahko na drugi strani pridobili desni Republikanci.

"Mislim, da nobena stranka ne bo osvojila večine, tako da bodo morali oblikovati koalicijsko vlado, in sicer najverjetneje med trenutno večino pod vodstvom Macrona ter skrajno desnico," je povedal Leruth. Ob tem je opozoril, da je še prezgodaj za napovedovanje, kaj točno se bo zgodilo.

"Najverjetneje bomo dobili tradicionalno golistično vlado, ki na evropski ravni na prvo mesto postavlja francoske interese, doma pa zagovarja ostrejša stališča na področju migracij, je morda bolj varčevalno usmerjena, reže socialne transferje in ima morda celo nekoliko bolj evroskeptično držo," je ocenil politolog z univerze v Groningenu.