Potem ko je Neos dopoldne sporočil, da zaradi razhajanj pri proračunskih vprašanjih in pomanjkanja volje do reform odstopa od novembra začetih pogajanj z ÖVP-jem in SPÖ-jem, sprva ni bilo jasno, kaj bo z nadaljnjim sestavljanjem vlade.

Z vodjema tako ljudske stranke kot socialdemokratov, Karlom Nehammerjem in Andreasom Bablerjem, se je nato sestal predsednik države Alexander Van der Bellen, ki je zvečer sporočil, da sta mu oba zagotovila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov.

Kot je dejal, mandat, ki ga je za sestavo vlade podelil Nehammerju, še vedno velja. Po lastnih besedah je dvojici strankarskih voditeljev dal tudi jasno vedeti, da je treba oblikovanje vlade nadaljevati brez odlašanja.

Trenutni kancler Nehammer je pred tem v videoizjavi že izrazil obžalovanje zaradi odločitve Neosa, obenem pa pripravljenost prevzeti odgovornost in "storiti, kar je potrebno". K sodelovanju je pozval "sile politične sredine". Nadaljnjo podporo mu je kljub nekaterim namigovanjem, da bi ga lahko razrešili s čela stranke, na koncu izreklo tudi vodstvo stranke.

Tudi socialdemokrati so že pred tem izrazili pripravljenost za nadaljevanje pogajanj. "Še naprej ponujamo roko," je dejal Babler, ki je obenem poudaril, da ne bi privolili v morebitna vzporedna pogajanja ljudske stranke s skrajno desnimi svobodnjaki (FPÖ).

Pri tem so bili pri ljudski stranki glede predhodnih pogajanj z Neosom kritični do socialdemokratov, ti pa do Neosa, češ da so strankarsko taktiziranje postavili pred nacionalne interese.

Dvostrankarska koalicija ÖVP-ja in SPÖ-ja bi imela v 183-članskem parlamentu le en glas večine.

Za Neos pogovori premalo ambiciozni

Vodja Neosa Beate Meinl-Reisinger je na novinarski konferenci dejala, da so bili pogovori s konservativno ljudsko stranko in socialdemokrati premalo ambiciozni in niso napredovali.

"Vedno smo imeli en sam cilj: narediti več kot le to, kar je bilo potrebno," je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA povedala Meinl-Reisinger. Kamen spotike naj bi bila zlasti proračunska vprašanja.

Dodala je, da je njena stranka v parlamentu še vedno pripravljena podpreti projekte, o katerih so se že dogovorili, in namignila na možnost, da bi ljudska stranka in socialdemokrati lahko oblikovali dvostrankarsko koalicijo.

V parlament so se uvrstili še Zeleni, ki so bili v zadnjem mandatu koalicijski partnerji ÖVP-ja.

Podpora skrajni desnici še večja

Javnomnenjske raziskave kažejo, da se je podpora FPÖ-ju od 29. septembra, ko si je na volitvah zagotovil 29 odstotkov glasov, le še povečala. Predsednik FPÖ-ja Herbert Kickl je koalicijske pogovore, s katerimi po njegovem mnenju želijo ustvariti "koalicijo poražencev", označil za nedemokratične.

"Karla Nehammerja so ljudje 29. septembra odstavili s položaja. Tega do danes še ni sprejel," je na Facebooku zapisal Kickl. Po njegovem mnenju bi se moral kancler na odstop Neosa nemudoma odzvati in zapustiti položaj.

Kot možnost se omenjajo tudi predčasne volitve. Avstrijska tiskovna agencija APA navaja, da bi te prišle v nepravem času za ÖVP, katerega priljubljenost v zadnjem času upada. V zadnjih anketah se giblje okoli 20 odstotkov, kar je več kot šest odstotkov manj, kot so jih konservativci osvojili novembra.

Avstrijska tiskovna agencija APA opaža manjši padec podpore socialdemokratom, medtem ko je podpora Zelenim stabilna pri okoli osmih odstotkih. Nekoliko višjo podporo med volivci kot novembra pa trenutno uživa Neos. Nove volitve tako verjetno ne bi odprle poti do koalicije brez FPÖ-ja, prav nasprotno.

S svobodnjaki, ki so prvič postali najmočnejša stranka v Avstriji, po volitvah nobena stranka ni želela sodelovati, zato je predsednik Van der Bellen mandat za sestavo vlade podelil kanclerju Nehammerju, čigar stranka je zasedla drugo mesto.