Poljski notranji minister Mariusz Kaminski je v torek zvečer sporočil, da je treba varovanje meje dodatno okrepiti in postaviti "trdno, visoko pregrado, opremljeno z nadzornim sistemom in detektorji gibanja". Poljska vlada načrtovano oviro vztrajno imenuje pregrada ali barikada, s čimer se izogiba besedi "zid", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vlada namerava za novo pregrado porabiti 1,6 milijarde zlotov oz. 404 milijone evrov, gradnjo pa bi nadzorovala poljska mejna straža. Vladni predlog mora odobriti še parlament. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) sicer nima večine, a so gradnji pregrade naklonjeni tudi številni opozicijski poslanci, navaja Reuters.

Poljski vojaki so sicer avgusta ob meji z Belorusijo začeli graditi 2,5 metra visoko žično ograjo. "Čeprav je poljsko-beloruski odsek državne meje ograjen z bodečo žico in žično ograjo tipa concertina (rezilna žica, op. a.), se število poskusov prečkanja meje ne zmanjšuje, temveč narašča," je zapisano v utemeljitvi predloga, ki je bil objavljen na spletni strani parlamenta.

Mejna straža je od začetka januarja do konca septembra preprečila 9287 poskusov prečkanja meje iz Belorusije na Poljsko, od tega okoli 8000 samo v zadnjih dveh mesecih, še piše na spletni strani parlamenta.

Nemčija zaradi povečanega števila prebežnikov uvaja mejni nadzor

Število prihodov prebežnikov se je medtem povečalo tudi v Nemčiji. Nemška zvezna policija je danes sporočila, da je v Nemčijo od avgusta vstopila več kot 4300 ljudi, ki so predtem prečkali mejo med Poljsko in Belorusijo. V obdobju med januarjem in julijem so zaznali samo 26 tovrstnih prihodov.

"Trenutno ni znakov olajšanja razmer na nemško-poljski meji," so sporočili s policije in dodali, da so okrepili iskanje prebežnikov na notranjih mejah in znova uvedli začasni mejni nadzor. Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva je sporočil, da obravnavajo tudi dodatne ukrepe za zaustavitev nezakonitih migracij.

Večinoma gre za prebežnike iz Afganistana, Irana in Iraka, ki skušajo v Poljsko ter tudi Litvo in Latvijo vstopiti iz Belorusije. Varšava obtožuje beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da begunce s kriznih območij organizirano transportira do zunanje meje EU-ja. Tudi Bruselj trdi, da gre za obliko hibridne vojne, s katero bi Lukašenko rad pritiskal na EU zaradi uvedenih sankcij. Lukašenko je konec maja v odgovor na sankcije napovedal, da Belorusija ne bo več preprečevala poti prebežnikom.