Nemčija je lani prejela 962 prošenj za azil od kitajskih državljanov, leto poprej pa 447, navaja časnik Welt am Sonntag.

Še posebej velik porast so zaznali med prošnjami manjšinskih Ujgurov iz pokrajine Sinkiang, kjer kitajske oblasti pripadnike muslimanske manjšine zapirajo v taborišča, ki jih Kitajska sicer označuje za "centre za pripravništvo". Nemčija je lani prejela 193 prošenj Ujgurov, leta 2018 pa 68.

Sorodna novica Kitajska: Ujguri, zaprti v taboriščih, naj bi bili odslej prosti

Nemška zvezna vlada ob tem priznava, da se je položaj manjšin in nasprotnikov kitajske komunistične partije močno poslabšal, kaže zadnje poročilo nemškega urada glede azila in deportacij za Kitajsko, poroča Deutsche Welle.

Manjšine z več možnostmi za odobritev prošnje

Zaradi tega imajo pripadniki manjšin večje možnosti za odobritev prošnje. BAMF navaja, da imajo Ujguri 96-odstotno, Tibetanci pa 75-odstotno možnost za odobritev prošnje. Večinski hanski Kitajci pa imajo ob tem le okoli 15-odstotno možnost za odobritev prošnje.

V Nemčiji je leta 2016 po podatkih zveznega inštituta za raziskave populacije (BiB) živelo najmanj 130.000 državljanov Kitajske.