V letnem poročilu so partnerske organizacije platforme Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev poudarile predvsem slabšanje svobode medijev in znatno povečanje števila priprtih novinarjev.

Slovenija je v poročilu omenjena v zvezi z razmerami na javni Radioteleviziji Slovenija. Kot navaja poročilo, je bila javna RTV pod pritiskom prejšnje vlade, zaradi česar je prišlo do vsebinskih, uredniških, vodstvenih in upravljavskih težav. Poraz SDS-a na spomladanskih volitvah je bil razumljen kot javni očitek njenim prizadevanjem za spodkopavanje demokratičnih institucij, vključno z bojem za nadzor nad javno radiotelevizijo in nacionalno tiskovno agencijo STA, med drugim navaja poročilo.

V Ukrajini ubitih najmanj 12 novinarjev in medijskih delavcev

V poročilu z naslovom Vojna v Evropi in boj za pravico do poročanja so poudarili, da je bilo od začetka ruske vojne v Ukrajini lani med opravljanjem poklica ubitih najmanj 12 novinarjev in medijskih delavcev, 21 jih je bilo ranjenih. Navedli so glavne grožnje svobodi medijev v Evropi, na Svet Evrope, Evropsko unijo in njihove države članice pa so naslovili priporočila o ukrepih, potrebnih za izboljšanje razmer.

Lani je platforma, katere partnerske organizacije so med drugim Evropska zveza novinarjev, Mednarodna zveza novinarjev ter Novinarji brez meja, objavila 289 opozoril o resnih grožnjah ali napadih na svobodo medijev v 37 državah, pri čemer so novinarje umorili, zaprli, napadali in pravno nadlegovali. Izpostavljeni so bili tudi kampanjam blatenja. To število vključuje tudi opozorila v zvezi z Rusijo, saj so se partnerske organizacije odločile, da bodo po njeni izključitvi iz Sveta Evrope marca lani še naprej spremljale stanje medijske svobode in napade na novinarje.

V poročilu so tako podrobno obravnavali zatiranje neodvisnih medijev v Rusiji in na zasedenih ozemljih v Ukrajini, vsebuje pa tudi posebno poglavje o Belorusiji.

Na zadnji dan leta je bilo po Evropi pridržanih 127 novinarjev

Partnerske organizacije ugotavljajo, da so samovoljne aretacije in pridržanja novinarjev v Evropi postale nekaj običajnega. Na zadnji dan lanskega leta je bilo pridržanih 127 novinarjev in medijskih delavcev, od tega 95, za katere so bila na platformi aktivna opozorila, ter 32 novinarjev in medijskih delavcev v Belorusiji, za katere opozorila še niso bila objavljena.
Lani je platforma zaznala 74 opozoril o napadih na telesno integriteto novinarjev, 41 o pridržanju in zaprtju novinarjev, 94 o primerih nadlegovanja in ustrahovanja novinarjev ter 80 opozoril o drugih dejanjih.

Poudarili so še pomanjkanje napredka pri reševanju 35 primerov nekaznovanih napadov na novinarje, med katerimi je 26 umorov.

"Zadnja leta smo priča skrb vzbujajočemu povečanju števila napadov in groženj novinarjem"

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je pozdravila objavo poročila in poudarila, da smo bili zadnja leta priča skrb vzbujajočemu povečanju števila napadov in groženj novinarjem. "Dejstvo, da številni napadi ostanejo nekaznovani, ogroža same temelje naših družb," je opozorila.

Članice Sveta Evrope je pozvala, naj to vprašanje vzamejo resno ter v celoti spoštujejo in varujejo pravice novinarjev, jim zagotovijo varnost, zaščitijo njihove vire ter preprečijo cenzuro in druge oblike poseganja v njihovo delo.