"Danes ob 14. uri se je vojno stanje končalo," je sporočil Porošenko med sejo vlade. "Vendar bi rad poudaril, da je ruska grožnja še vedno prisotna," je dodal.

Med vojnim stanjem v desetih pokrajinah je Ukrajina okrepila varnost na kritičnih točkah, kot so jedrske elektrarne in črnomorska pristanišča, ter prepovedala vstop moškim državljanom Rusije, poroča Al Džazira.

Porošenko je še poudaril, da bi parlament zaprosil za mesec podaljšanja vojnega stanja, če se ne bi bližale predsedniške volitve 31. marca. "Zakaj sem se odločil končati vojno stanje? Ker imamo dve grožnji - neposredno vojaško agresijo in grožnjo napada na demokratične pravice in svoboščine državljanov," je pojasnil.

Rusija je Porošenku ob razglasitvi vojaškega stanja očitala, da ga uvaja le zaradi dviga priljubljenosti pred volitvami, pred katerimi mu javnomnenjske ankete napovedujejo slab izid.

Vojno stanje po incidentu pri Krimu

Porošenko je vojno stanje v desetih pokrajinah, ki mejijo na Rusijo ali so ob morju, uvedel 28. novembra, tri dni po incidentu, ko je ruska mornarica zasegla vlačilec in še dve vojaški plovili, ki so hoteli iz Črnega morja preko Kerške ožine pri Krimskem polotoku vpluti v ukrajinska pristanišča v Azovskem morju.

Rusija je trdila, da so ukrajinska plovila v ožino - ki si jo Rusija po priključitvi Krima lasti kot svoje teritorialno morje - vstopila brez dovoljenja. Ukrajina je na drugi strani trdila, da so plovila spoštovala mednarodno pravo, ki velja za morske ožine, in tudi vse običajne postopke.

Porošenko je v državi razglasil vojno stanje, kar je bilo prvič po koncu druge svetovne vojne, da se je katera država odločila za tovrsten ukrep, če se izvzame vojna na Balkanu ob razpadu Jugoslavije. Vojnega stanja ni Ukrajina razglasila niti ob ruski priključitvi Krimskega polotoka.

Porošenko: "Pritisk Zahoda na Kremelj preprečil najhujše"

Zahod se je postavil na stran Ukrajine, vendar morda ne v tolikšni meri, kot je Kijev pričakoval. Ameriški predsednik Donald Trump je tedaj odpovedal tudi že napovedano srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ob robu vrha skupine G20 v Braziliji, ki se je odvil le nekaj dni po incidentu.

"Podpora in konkretna dejanja naših mednarodnih partnerjev in njihov pritisk na Kremelj v kombinaciji z vojnim stanjem so preprečili najhujši scenarij, ki ga je načrtovala Rusija," je komentiral Porošenko. "Putinu niso dovolili, da bi prečkal novo rdečo črto," je še dodal.

Rusija svari pred "novimi provokacijami" pri Krimu

Rusko zunanje ministrstvo je medtem izrazilo upanje, da zahodne zaveznice ne bodo sodelovale v kakršnih koli ukrajinskih poskusih "provokacij" v Kerški ožini.

Ukrajina je prejšnji teden sicer napovedala, da bo v svoja pristanišča na Azovskem morju poslala vojaške ladje. Britanski obrambni minister Gavin Williamson je prejšnji teden na obisku v Ukrajini poudaril, da Črno morje ne pripada Rusiji in da je London na območje poslal ladjo kraljeve mornarice v znak podpore Ukrajini.

Putin: Mornarji ostajajo v priporu vsaj do sojenja

Ukrajinski mornarji do nadaljnjega ostajajo v ruskem priporu. Putin je dejal, da se pogovori o vrnitvi zapornikov ali o morebitni zamenjavi za ruske zapornike v Ukrajini lahko začnejo šele po koncu sojenja. Ameriški odposlanec za Ukrajino Kurt Volker je Rusijo medtem pozval, naj mornarje izpusti še pred božičnimi prazniki - vendar po poročanju ukrajinske informacijske agencije Unian ni razjasnil, kateri božič je imel v mislih.

Ukrajina je namreč z letom 2018 božič uradno začela praznovati po gregorijanskem koledarju - 25. decembra. Ukrajinci bodo kljub temu božič še naprej proslavljali tudi po julijanskem koledarju - 7. januarja - tako kot tudi v Rusiji in večini pravoslavnih dežel.